Zakaj še vedno znova gledamo filme Sam doma?

Sam doma, Foto: IMDB

Vsako leto se v decembrskih večerih ponovi isti prizor. Daljinski upravljalnik obstane, ko se na zaslonu pojavi uvodna špica filma Sam doma. Marsikdo reče, da je film že videl neštetokrat, a ga kljub temu pusti prižganega. Ne gre za naključje ali pomanjkanje izbire. Razlog, da se Sam doma vedno znova vrača na zaslone, je precej bolj preprost in hkrati bolj zanimiv.

Film ni le božična komedija, temveč del kolektivne rutine, ki deluje skoraj avtomatično.

Poznanost brez napora

Eden glavnih razlogov, da film gledamo znova in znova, je njegova popolna predvidljivost. Zgodba je znana do zadnjega kadra, dialogi so že skoraj naučeni, presenečenj ni več. Prav to pa je njegova prednost. Gledanje ne zahteva popolne pozornosti, zato se film zlahka zlije z večerjo, pogovorom ali brskanjem po telefonu.

Možgani v takšnih trenutkih ne iščejo novega dražljaja, temveč občutek domačnosti. Sam doma ponuja ravno to. Vemo, kaj sledi, in v tem ni napetosti, temveč sprostitev.

Humor, ki deluje brez razlage

Fizična komedija v filmu je preprosta in razumljiva vsem generacijam. Padec, zdrs, presenečenje, pretirana reakcija. Humor ne temelji na aktualnih referencah ali zapletenih dialogih, zato se ne postara. Kar je bilo smešno pred desetletji, deluje tudi danes.

Pomembno je tudi, da film ne zahteva razumevanja širšega konteksta. Gledalec se lahko vključi v katerem koli trenutku in takoj razume, kaj se dogaja. To je ena od lastnosti, ki jih televizijski programi pri ponavljanju posebej cenijo.

Glavni lik kot univerzalna figura

Kevin McCallister ni zapleten lik. Je otrok, ki ostane sam in se znajde po svoje. Ta preprost okvir omogoča identifikacijo ne glede na starost. Mlajši gledalci v njem vidijo junaka, starejši pa situacijo, ki jo razumejo z distance.

Občutek časa, ki se ponavlja

Film je tesno povezan z določenim delom leta. Ne deluje enako v marcu ali septembru, v decembru pa dobi poseben pomen. Ponavljanje filma iz leta v leto ustvarja občutek kontinuitete. Tudi če se vse drugo spremeni, Sam doma ostaja na istem mestu v programu in spominu.

Ta ponovljivost daje občutek stabilnosti. Gledanje filma postane marker časa, znak, da se leto bliža koncu in da se tempo nekoliko umiri.

Zakaj nas ponavljanje ne moti?

Pri večini vsebin ponavljanje hitro postane dolgočasno. Pri tem filmu pa se zgodi nasprotno. Ponavljanje ni napaka, temveč namen. Gledalec ne išče zgodbe, temveč razpoloženje.

Psihologi pogosto opozarjajo, da ljudje v obdobjih večje obremenitve raje posegajo po znanih vsebinah. Te zahtevajo manj energije in prinašajo predvidljiv čustveni odziv. Sam doma to ponuja v zelo čisti obliki.

Televizijska logika in navada

Ne gre zanemariti tudi vloge televizij. Film je skozi leta postal stalnica programa, kar ustvarja občutek, da tja preprosto sodi. Ko se pojavi v sporedu, ga gledalec sprejme kot del večera, ne kot zavestno izbiro.

Ta navada se utrjuje z leti. Mlajše generacije film pogosto prvič vidijo prav tako, mimogrede, v ozadju domačega dogajanja. Tako se krog nadaljuje.

Simbol decembrskega časa

Sam doma danes ni več zgolj filmski naslov. Je simbol decembrskega časa, sproščenih večerov in občutka, da ni treba ničesar na novo odkrivati. Prav zato ga gledamo tudi takrat, ko trdimo, da ga ne bomo več.

Ne zato, ker bi bil popoln film, temveč ker je popolnoma predvidljiv. In v določenem trenutku leta je to natanko tisto, kar večina ljudi potrebuje.

Deset čudovitih imen za pse, ki so jih navdihnili filmski junaki

Praznični filmi, ki jih gledamo vsako leto – in zakaj se jih nikoli ne naveličamo

Objava Zakaj še vedno znova gledamo filme Sam doma? se je pojavila na Vse za moj dan.