Zakaj je Stradun še vedno srce Dubrovnika?

Ko se sonce dvigne nad Dubrovnikom in svetloba pade na kamnite stene starih palač, se Stradun prebudi. Ne s hrupom prometa, temveč z glasovi turistov, odmevom stopal in šumenjem kave, ki polni skodelice ob tlakovanih ulicah. Ta 300 metrov dolga ulica je mnogo več kot le glavno sprehajališče Dubrovnika – je njegov utrip, njegova duša, njegovo vsakodnevno srce.

Stradun je znan, slaven in neizbežen. In prav zato ga mnogi ljubijo – pa tudi sovražijo.

Stradun v Dubrovniku

Stradun – ulica, ki povezuje preteklost in sedanjost

Stradun, uradno imenovan Placa, se razteza od zahodnih vrat Pile do vzhodnih vrat Ploče. Na eni strani ga odpira mogočni Onofrijev vodnjak, na drugi strani zaključuje baročni zvonik in cerkev sv. Vlaha, zaščitnika mesta. Celotna ulica je tlakovana s svetlim apnencem, ki v soncu zablesti skoraj srebrno – in po dežju postane spolzka kot ogledalo.

Zgrajen je bil na nekdanjem kanalu, ki je nekoč ločeval otoško jedro od kopnega. Sredi 13. stoletja so ga zasuli in tlakovali, od takrat naprej pa je Stradun glavni oder dubrovniškega življenja. Tukaj so potekale parade, maškarade, procesije, protesti, proslave in zdaj – tok turistov.

Turistična romarska pot ali dragulj z značajem?

Fotografija iz današnjega dne prikazuje resničnost: Stradun je poln. Ljudje iz vseh koncev sveta se prelivajo med stojnicami, kavarnami, uličnimi umetniki in vodiči z dvignjenimi zastavicami. Nekateri se ustavijo, občudujejo fasade, drugi se trudijo narediti selfi brez neznanca v ozadju.

Kritiki množičnega turizma pogosto omenjajo prav Stradun kot simbol prenasičenosti Dubrovnika. A v resnici je to le del zgodbe. Lokalci ga uporabljajo še vedno – a pogosto zgodaj zjutraj, preden pridejo ladje, ali pozno zvečer, ko mesto utihne. Takrat znova zadiši po zgodovini.

Kaj vse se skriva ob Stradunu?

Čeprav je ulica sama po sebi atrakcija, se največ zakladov skriva ob njenem robu. Samostan frančiškanov, ki hrani eno najstarejših lekarn v Evropi. Knežev dvor, kjer se zgodovina srečuje s sodobnimi razstavami. Stolnica, cerkve, muzeji in galerije – vse to je v neposredni bližini Straduna.

In potem so tu še kavarne in trgovine. Resda so cene visoke, a kava na Stradunu ima neko dodatno vrednost – občutek, da si del nečesa velikega, del mesta, ki ga pozna ves svet.

Kako preživeti Stradun – in ga zares začutiti?

Za tiste, ki si želijo pristne izkušnje, obstaja nekaj trikov. Obiščite Stradun zgodaj zjutraj – ob šestih ali sedmih – ko je mesto še ovito v tišino in mehko svetlobo. Sprehodite se po njem v dežju, ko večina turistov obupa. Ali pa ga obiščite pozimi, ko Dubrovnik ponovno pripada domačinom.

Stradun je tak, kot ga doživimo. Če gremo z odprtimi očmi in ušesi, bomo videli več kot le gnečo. Videli bomo utrinek časa, ki se nikoli zares ne ustavi – in ulico, ki kljub vsem spremembam ostaja zvesta svoji vlogi: biti srce mesta.

Objava Zakaj je Stradun še vedno srce Dubrovnika? se je pojavila na Vse za moj dan.