Vonj, ki ga začutimo, ko prve dežne kaplje padejo na suha tla, ima svoje ime. Imenuje se petrihor, nastane pa zaradi snovi v zemlji in na njeni površini, ki jih dežne kaplje pomagajo sprostiti v zrak. Med njimi so spojine, ki jih proizvajajo mikroorganizmi v tleh, ter snovi rastlinskega izvora.
Najizraziteje ga pogosto zaznamo ob začetku dežja po daljšem sušnem obdobju. Takrat lahko že nekaj kapelj na vročem asfaltu, vrtni zemlji ali suhi poti sproži prepoznaven zemeljski vonj, ki ga številni povezujejo s svežino.
Zanimivo je, da pri tem ne vonjamo samega dežja. Čista voda namreč nima značilnega vonja, ki ga povezujemo z deževnim vremenom. Tisto, kar zaznamo, prihaja predvsem iz tal.
Kaj je petrihor in od kod prihaja njegovo ime?
Izraz petrihor sta leta 1964 uvedla avstralska raziskovalca Isabel Joy Bear in Richard Grenfell Thomas, ki sta preučevala značilen vonj po dežju na suhih površinah.
Ime izhaja iz grških besed petra, ki pomeni kamen, in ichor, ki v grški mitologiji označuje tekočino, ki naj bi tekla po žilah bogov.
Raziskovalca sta ugotovila, da lahko nekatere rastline v sušnih obdobjih sproščajo oljnate snovi, ki se nabirajo na površini tal in kamnin. Ko pride dež, se lahko te snovi sprostijo in prispevajo k značilnemu vonju.
Vendar rastlinska olja niso edini razlog, da dež tako diši. Pomembno vlogo imajo tudi mikroorganizmi, predvsem nekatere bakterije, ki živijo v zemlji.
Vonj po dežju, Foto: arhiv Vse za moj danZa značilen zemeljski vonj so odgovorne tudi bakterije
Ena najbolj znanih spojin, povezanih z vonjem mokre zemlje, je geosmin.
Proizvajajo ga različni mikroorganizmi, med njimi bakterije iz skupine aktinobakterij, ki sodelujejo pri razgradnji organskih snovi v tleh.
Geosmin ima izrazit zemeljski vonj. Človeški nos je nanj zelo občutljiv, zato ga lahko zaznamo že pri izjemno majhnih koncentracijah.
Prav ta spojina pomembno prispeva k vonju, ki ga začutimo na vrtu, v gozdu ali na podeželski poti po začetku dežja.
Petrihor sicer ni ena sama kemična snov. Gre za mešanico različnih hlapnih spojin, zato se vonj po dežju lahko razlikuje glede na vrsto tal, rastlinje in razmere v okolju.
Kako dežne kaplje spravijo vonj iz zemlje v zrak?
Dolgo je bilo znano, katere snovi prispevajo k vonju po dežju, manj jasno pa je bilo, kako jih dežne kaplje tako učinkovito prenesejo v zrak.
Raziskovalci ameriškega tehnološkega inštituta MIT so leta 2015 s hitrimi kamerami podrobno opazovali, kaj se zgodi, ko dežna kaplja udari ob porozno površino, kakršna so tla.
Ugotovili so, da se ob udarcu lahko v kaplji ujamejo drobni zračni mehurčki. Ti se nato dvignejo proti površini kaplje in počijo. Pri tem v zrak sprostijo izjemno majhne kapljice, imenovane aerosoli.
Aerosoli lahko s seboj odnesejo tudi snovi s površine tal, med njimi spojine, ki ustvarjajo značilen vonj po dežju. Ko se razpršijo po zraku, jih zaznamo z nosom. Zato lahko petrihor zavohamo že ob prvih kapljah, še preden se tla povsem namočijo.
Zakaj je vonj pogosto močnejši ob rahlem dežju?
Morda se zdi, da bi moral močnejši naliv ustvariti tudi izrazitejši vonj. Vendar ni vedno tako.
Raziskave nastajanja aerosolov so pokazale, da lahko pri določenih razmerah rahel ali zmeren dež iz poroznih tal sprosti več drobnih kapljic kot močan naliv.
Pomembni sta predvsem hitrost dežnih kapelj in lastnost površine, na katero padejo.
Pri zelo silovitem udarcu je nastajanje mehurčkov lahko manj učinkovito. Po drugi strani pa se ob rahlem dežju na primerni površini ustvarijo pogoji, v katerih se lahko v zrak sprosti veliko aerosolov.
Na intenzivnost vonja vpliva tudi to, kako dolgo so bila tla pred dežjem suha.
Po daljšem sušnem obdobju se lahko na površinah nakopiči več snovi, ki prispevajo k petrihorju. Prve padavine jih nato pomagajo sprostiti.
Ko dež traja dlje časa in se površina namoči, lahko značilen vonj oslabi.
Foto: arhiv Vse za moj danAli je vonj po dežju povsod enak?
Ne povsem. Na gozdni poti je lahko drugačen kot na suhem travniku, vrtu ali mestni ulici. Razlog je v sestavi tal, količini organske snovi, prisotnosti mikroorganizmov in rastlinah v okolici.
Na vonj vplivajo tudi temperatura, vlažnost zraka in veter, ki prenaša hlapne spojine. Zato ima lahko dež po vročem poletnem dnevu drugačen vonj kot dež v hladnejšem delu leta. Tudi vonj, ki ga zaznamo tik pred nevihto, ni nujno petrihor. Včasih je povezan z ozonom, ki ima drugačen, ostrejši vonj. Ozon lahko nastaja ob električnih razelektritvah, vendar ga ne smemo enačiti z značilnim zemeljskim vonjem po dežju.
Naslednjič, ko bo po več suhih dneh začelo deževati, lahko razliko opazujete sami. Na vrtu ali ob gozdni poti bo zemeljski vonj pogosto izrazitejši kot na površinah, kjer je manj zemlje in organskega materiala.
Za petrihor ni potreben močan naliv. Včasih zadostuje že nekaj prvih kapelj.
Objava Zakaj dež tako lepo diši? Značilni vonj ima svoje ime in zanimivo razlago se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
29









English (US)