Zakaj CO₂ v atmosferi raste – resnica, ki je podnebni alarmisti nočejo slišati

Peter Clack, avstralski novinar in pisatelj, je v znak kritike podnebne histerije objavil poveden zapis, ki pomaga pri razumevanju, zakaj se količina ogljikovega dioksida (CO₂) v zemeljski atmosferi povečuje in razkriva odgovor na vprašanje, ali smo ljudje z našimi aktivnostmi povzročili oziroma povzročamo večje količine CO₂ v atmosferi.

“Oceani predstavljajo prevladujoči vir dodatnega sproščanja CO₂ v ozračje. To pomaga pojasniti, zakaj vodna para predstavlja glavni vir toplote v ozračju. Odgovorna je namreč za 70 odstotkov segrevanja, kar je precej več kot pri CO₂,” pojasnjuje Peter Clack in poudarja, da oceani predstavljajo največji rezervoar ogljika na Zemlji.

Zemlja je po njegovih besedah vodni planet, kjer oceani pokrivajo 72 odstotkov površine. Te vode “vsebujejo 85 odstotkov svetovnega rezervoarja ogljika, medtem ko ozračje vsebuje le 2 odstotka, in sicer CO₂. Permafrost (tundra) vsebuje 3 odstotke, rastline (živa biomasa) pa 1,5 odstotka.”

Peter Clack (Foto: X @PeterDClack)

“To razkriva precejšnje neravnovesje v porazdelitvi ogljika in CO₂ na svetu in v celotni biosferi. To neravnovesje pojasnjuje vir višjih ravni CO₂, ne pa človeška dejavnost (ali antropogeno segrevanje),” Clack pojasnjuje v nadaljevanju. Izpostavlja, da se je CO₂ v ozračju povečal s približno 300 delcev na milijon (ppm) pred stoletjem na današnjih 420 ppm. “Toda CO₂ je bil s 300 ppm plin v sledovih. Še vedno to velja pri današnjih 420 ppm,” navaja in dodaja, da gre tukaj za eno največjih od mnogih izkrivljanj v skrbno načrtovanih napovedih podnebnih sprememb v prihodnje.

Clack pravi, da oceani povsem prevladujejo v biosferi in skupaj s pasati, ne s CO₂, poganjajo vremenske dogodke po vsem svetu. Vodna para je po njegovih besedah odgovorna za 70 odstotkov segrevanja ozračja, CO₂ pa medtem povzroča manj kot 22 odstotkov. Argument, da CO₂ predstavlja “kontrolni gumb” za globalno segrevanje, predstavlja redno temo pompa o globalnem segrevanju. Kot pravi, oceanski tokovi, ogreti v Tihem oceanu in južnem Atlantiku, potujejo na severno poloblo, kjer blažijo ledeno mrzlo zimsko podnebje, kar omogoča rast rastlin, kmetijstvo in bivanje.

Vir: X @PeterDClack

Drug spregledan dejavnik po njegovih besedah predstavlja vloga ogljikovega cikla, ki ga pojasnjuje fizika, kjer “toplejša voda sprošča večje količine raztopljenega CO₂ v ozračje.” “Hladnejši oceani zadržujejo višje ravni CO₂, toda ko se voda segreje, se več CO₂ vrne nazaj v ozračje. Enako je pri gazirani pijači, ki izgubi mehurčke, ko se segreje.”

Oceani imajo prevladujočo vlogo v ogljikovem ciklu

V nadaljevanju opominja, da je ogljikov cikel dobro razumljen, gre za nenehno gibanje ogljika med ozračjem, oceani, kopnim in živimi organizmi. “Vključuje tudi fotosintezo, kjer rastline absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja (ustvarjajo kisik in glukozo), dihanje in razgradnjo, ki sproščata CO₂ in kisik nazaj v zrak. Ogljik se shranjuje tudi v dolgoročnih rezervoarjih, kot so kamnine in fosilna goriva, na krog pa vplivajo tudi naravni geološki procesi. Postavlja se vprašanje, ali človeške dejavnosti, kot so odvisnost od premoga, nafte in plina, prispevajo k dodajanju CO₂ nazaj v ozračje. Če je tako, koliko?”

Pravi, da so to povsem naravne anomalije. “Ogljikov cikel sproža upravičena vprašanja o pravem viru višjega atmosferskega CO₂ in ali je bil odgovoren za segrevanje v zadnjih 170 letih. Ali pa je to res predstavljalo posledico vloge svetovnih oceanov?”, navaja in dodaja, da povprečna temperatura danes znaša 15 stopinj, kar je le 1,1 stopinje več kot v času male ledene dobe v Evraziji. “Študije kažejo, da imajo oceani prevladujočo vlogo v ogljikovem ciklu,” zaključuje.

S. K.