Novi sistem DSO: Normalna vlada bi to uredila v enem dnevu ali največ v mesecu dni, a mi normalne vlade nimamo

“Pravi namen zakona pa bi moral biti, da ljudje, ki oskrbo potrebujejo in je nimajo, do nje tudi pridejo. Trenutna oblast jim dostopa ni samo omogočila – še otežila ga je in administrativno zapletla. Tiste, ki potrebujejo institucionalno varstvo, je razdelila na privilegirane in deprivilegirane” je ob uveljavitvi novega zakona o dolgotrajni oskrbi dejal poslanec SDS Zvone Černač.

Njegove besede odražajo občutek mnogih, ki so od reforme pričakovali večjo varnost v starosti, gre pa predvsem za administrativno-tehnična opravila, ki bi jih “normalna” vlada rešila v največ mesecu dni, poudarja poslanec Zvone Černač.  Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v celoti stopil v veljavo 1. decembra 2025, je v slovenski socialnovarstveni sistem vnesel več zmede in negotovosti kot dejanskih izboljšav.

“Oblast je v treh letih in pol na številnih področjih močno zatajila, še posebej pa na področju skrbi za starejše. V revanšistični jezi, ker so želeli razveljaviti vse dobro, kar je naredila prejšnja vlada, so najprej za eno leto zadržali uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Janševa vlada sprejela decembra 2021. Nato so uveljavitev zamaknili kar za skoraj tri leta,” je dejal Černač, ki dodaja, da je posledica, da bi bili oskrbovanci v domovih za starejše po prejšnjem zakonu do bistveno nižjih položnic upravičeni že od 1. januarja 2023, po novem pa šele od 1. decembra 2025 oziroma januarja 2026.

Poslanec SDS Zvone Černač je predstavil vsebino izredne seje (Foto: STA)

Pri tem so levičarji najbolj poskrbeli za “svoje”

Nov sistem dolgotrajne oskrbe po mnenju poslanca močno zniža položnice premožnim stanovalcem z visokimi pokojninami (npr. Svetlana Makarovič naj bi prihranila 2.000 eur/mesec), medtem ko revnejši upokojenci v slabših domovih prihranijo le nekaj deset evrov in še vedno plačujejo dvakratnik svoje pokojnine – zato gre za izkrivljeno, socialno nepravično rešitev, ki pomaga tistim, ki pomoči ne potrebujejo.

Še pomembneje pa je, da skrb za starejše ne pomeni zgolj izdajanja odločb ali znižanja oskrbnin. Pomeni predvsem dostop do pomoči za približno 40.000 ljudi, ki trenutno čakajo na posteljo v domu ali na storitve na domu, pojasnjuje v nadaljevanju in opozarja, da so “z novim zakonom ti ljudje ponovno postavljeni na začetek čakalne vrste, saj se je 1. decembra 2025 prejšnja čakalna vrsta izničila, cena storitev zanje pa je za 20 odstotkov višja kot pred tem datumom.”

Poslanec poudarja, da so si oblastniki administrativno težavo zakuhali sami, nato pa so jo pred dnevi z interventnim zakonom tudi sami rešili – vsaj na papirju. Gre za povsem administrativno-tehnično opravilo: približno 20.000 obstoječih oskrbovancev v domovih je bilo treba prevesti v nov sistem. Normalna vlada bi to uredila v enem dnevu ali največ v mesecu dni. “Če prav razumem, so v domovih upokojencev doLgotrajno oskrbo izvajali že desetletja, samo imenovala se ni tako in plačal si jo je vsak upokojenec sam. In večjih težav z dostopnostjo ni bilo, povpraševanje je bilo celo večje od ponudbe. Zdaj tudi razumem, kaj pomeni “sistemski ukrep”. Nekaj, kar že obstaja, preimenuješ in dodaš uradništvo, da okrog tega preklada papirje”, je ob tem zapisal nekdanji minister Žiga Turk.

“Na kadrovskem področju niso naredili ničesar. Pred dobrim letom so sprejeli interventni zakon, ki naj bi okrepil kadrovsko strukturo v domovih, a je ni okrepil niti za ped. Znesek je bil smešno nizek – 9,6 milijona evrov v štirih letih – in od tega ni bilo realiziranega nič,” je bil oster poslanec, ki dodaja, da je vse čisti “provladni piar”.

Škoda je po Černačevih besedah že narejena in je v veliki meri nepopravljiva: “Če bi pustili veljati prejšnji zakon, ki ni imel kopice birokratskih nesmislov, bi se dolgotrajna oskrba začela izvajati že 1. januarja 2023 brez dodatnega prispevka. Če bi imeli vlado, ki normalno gospodari z javnimi financami, tudi kasneje ne bi bil potreben dodaten prispevek. Ker pa denar davkoplačevalcev razmetava na vse konce, je zdaj seveda potreben nov poseg v njihove žepe” opozarja.

“Upam, da bodo ljudje razumeli, da so volitve pogojene tudi z globino njihovih denarnic in standardom, ki ga živijo, ter da se bodo odločali na tej podlagi in ne na podlagi piarovskih potez oblastnikov,” je še dejal Černač.

Ob tem je komentiral tudi daljši zapis na X Luke Omladiča z Ministrstva za solidarno prihodnost, ki trdi, da mediji manipulirajo z informacijami o plačah in množičnem zaposlovanju na tem ministrstvu.

Državni sekretar Luka Omladič in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. (Foto: STA)

Po Černačevih besedah si je to ministrstvo izmislila izključno levičarska agenda – pred letom 2022 ga ni bilo potrebno, vse je spadalo pod Ministrstvo za delo. Vse zaposlitve, ki so jih v treh letih ustvarili, so zaposlitve levičarskih aktivistov brez kakršne koli dodane vrednosti. “Če tega ministrstva ne bi bilo, sem prepričan, da bi bilo stanje na področju dolgotrajne oskrbe in tudi drugje bistveno boljše, kot je danes,” je sklenil poslanec Černač.

T. B.