Zakaj 27-odstotno povečanje čakalnih vrst za operacije in zakaj najbolj bolni nimajo dostopa do dolgotrajne oskrbe?

“Ali drži, da trenutno najbolj bolni nimajo dostopa do dolgotrajne oskrbe, kljub temu, da zanjo plačujejo prispevek? Do kdaj boste to dovolili, da se to dogaja in ali boste tem ljudem vsaj do takrat ukinili plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo?” je ministra Maljevca (skrajna Levica) vprašala poslanka SDS Helbl.

V Državnem zboru RS poteka zadnja redna seja v tem mandatu. Sejo je vodila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Njen namen je bil postavljanje ustnih poslanskih vprašanj vsem prisotnim in odsotnim ministrom in ministricam. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na prva vprašanja poslancev vladajoče koalicije pa naj bi premier Robert Golob odgovarjal v torek, 3. februarja 2026, ob 10. uri.

Prva je spregovorila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Uvodoma je poudarila, da se jim v poslanski skupini zdi nesmiselno zastavljanje poslanskih vprašanj tudi odsotnim ministrom. “Menim, da je bolj smiselno, da se ministrom postavi ustno poslansko vprašanje, ko so prisotni,” je opozorila Godec. Klakočar Zupančič je takšen predlog načeloma sprejela, čeprav po njenem ni povsem v skladu z dosedanjo prakso. Predlog je podprla tudi poslanka Levice Nataša Sukič in dodala, da naj se da zadeva na glasovanje.

Poslanka SDS Jelka Godec (Foto: STA)

S tem se je strinjala tudi poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič. Posledično se je Klakočar Zupančič tudi odločila, da bi tudi danes odsotnim ministrom poslanska vprašanja zastavili v torek.

Prva je bila poslanskih vprašanj deležna ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Vprašanje ji je zastavila poslanka NSi Iva Dimic. Uvodoma je spomnila na podatke Inštituta za nacionalno zdravje.

Kar 27 odstotkov več čakajočih z napotnico v enem mesecu!

Spomnila je, da se je število čakajočih z napotnico v primerjavi z decembrom zelo hitro povečalo za 27 odstotkov. Tistih pod oznako “hitro” (tudi z napotnico) pa za desetino. Dotaknila se je tudi vladne uredbe o spremembi zdravstvenega zavarovanja. Vlada je s spremembami koncesionarjem od 1. januarja 2026 omejila obseg operacij, ki bi jih plačala blagajna ZZZS, in sicer za artroskopske operacije, operacije hrbtenice, operacije na stopalu, proteze kolka, rame in gležnja.

Foto: STA

Spomnila je še, da bodo koncesionarji letos lahko opravili največ dvakratnik letnega pogodbenega programa ortopedskih operacij ZZZS oziroma le dogovorjen program s prištetimi čakajočimi koncesionarji na dan veljavnosti uredbe itd. Vse to pa pomeni več ljudi z bolečinami in več bolniško odsotnih. Že več tisoč posegov naj bi bilo odpovedanih. Veliko je razočaranih bolnikov, ki novega termina operacij še nimajo.

Dimic: “Zanima me, kako nameravate nadomestiti odpadle posege, kaj predlagate bolnikom, ki na poseg npr. čakajo že eno leto in pol, sedaj pa ste jim sporočili, da njihov termin odpade in bo prestavljen na poznejši čas? Kaj je vaša rešitev?”

Dimičeva je prepričana, da mora denar slediti pacientu. Prevolnik Rupel: “Gre za sezonsko nihanje, ki ga opazimo čisto vsako leto in vsako leto vsi na to opozorijo.” Prav tako se po njenem trudijo še urediti projekt čakalnih dob. Področje naj bi uredili do junija. Dotaknila se je tudi uredbe – baje so se želeli maksimalno približati potrebam ljudi. Plačevanje po realizaciji se ji ne zdi v redu in menda ne deluje tudi v drugih evropskih državah.

Ministrica meni, da to vodi v izkrivljene prakse in v večje število čakajočih. Zadevo nameravajo urediti z uredbo za leto 2026. Po njenem pa izigravanj in slabih praks ne morejo dopustiti. Če se plačuje po realizaciji, se število čakajočih po njenem vedno poveča. Dejala je še, da smo po številu operacij kolkov in kolen od leta 2023 nad evropskim povprečjem.

Čakajoči pričakujejo storitev takrat, ko jo potrebujejo

Dimic: “Ministrica, tisti, ki čaka, zagotovo pričakuje, da bo prejel storitev takrat, ko jo potrebuje, ker je za to vplačeval celo življenje.” Ministrica pa je v nadaljevanju priznala, da imajo številni zdravniki slabe pogoje dela, zato so v tem mandatu naredili veliko, da te pogoje izboljšajo (preko investicij, nove opreme, infrastrukture, drage medicinske opreme). Prevolnik Rupel je prepričana, da imajo “izjemen” investicijski cikel. Tako želijo motivirati zdravnike. Dodala je še, da se očitki ne nanašajo na nujne zdravstvene posege.

Kdaj bo stekla prenova grajske kašče?

V nadaljevanju je poslanec SDS Jožef Lenart zastavil vprašanje ministrici za kulturo Asti Vrečko. Poslanec SDS je v vprašanju izpostavil Ptuj, ki je po njegovem najlepše mesto kulturne dediščine v Evropi za leto 2026. Spomnil je, da k temu spada tudi ptujski grad in grajska žitnica. Dodal je še, da sta ministrstvo za kulturo in vodstvo pokrajinskega muzeja Ptuj ter vodstvo Mestne občine Ptuj 1. julija 2025 predstavila projekt, ki se mu reče celovita obnova (ptujske grajske kašče in sicer v višini 12 milijonov evrov). Od tega bi šlo za obnovo žitnice okoli osem milijonov evrov, za utrjevanje grajskega griča pa še okoli štiri milijone evrov.

Poslanec SDS Jožef Lenart (Foto: rtvslo)

Poslanec SDS si želi, da se obnova čim prej začne in konča, saj ima Ptuj vrhunski potencial za razvoj turizma, kar bi pripomoglo h gospodarskemu razcvetu celotnega Spodnjega Podravja. Dela naj bi se začela že 2025, vendar izvajalca še ni. V NPR-ju (proračunu) je zagotovljenih okoli 1,77 mio., ostalo pa so kohezijska sredstva oziroma sredstva za regionalni razvoj. Lenart: “Na Ptuju se sprašujemo, zakaj še ni razpisa in kdaj ga načrtujete?” Ministrica Vrečko je na to odvrnila, da je prenova grajske ptujske žitnice eden ključnih projektov tega mandata.

Prenovo so po njenem zasnovali že v prvem polletju mandata – leta 2020. Pojasnila je, da je bila letos zaključena vsa dokumentacija in idejna zasnova celotne krajinske ureditve. Imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje, projektno dokumentacijo, trenutno pa potekajo še zadnja tehnična usklajevanja, da se naknadno ne bi ugotovilo, da je kaj narobe (z vidika narave, kulturne dediščine itd.). Kmalu bo znan tudi izvajalec gradbeno-obrtniških in konzervatorskih del, do začetka poletja pa podpis pogodbe in dela. Po pogodbi pa naj bi bila dela končana leta 2028. Zaradi zahtevnosti projekta se zadeva pelje postopoma. Gradbišče naj bi se odprlo letos.

V praksi dolgotrajna oskrba ne deluje

Poslanka SDS Alenka Helbl pa je poslansko vprašanje naslovila na ministra Simona Maljevca. Spomnila je na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v javnosti predstavljen kot ena največjih socialnih reform te vlade. “V praksi, vi dobro veste, še danes kaže, da sistem ne deluje, posledice pa nosijo prav najranljivejši, starejši, pa tudi zaposleni v domovih in njihove družine.”

Poslanka SDS Alenka Helbl (Foto: rtvslo)

Spomnila je še, da sistem ne vključuje najtežje bolnih, ki se zdravijo v bolnišnicah, njihova stanja pa se štejejo kot akutna. Ti ljudje ne morejo v institucionalno varstvo po sistemu dolgotrajne oskrbe, ampak samo po zakonu o socialnem varstvu, kar pa pomeni bistveno višjo oskrbnino. “Prepričana sem, da tudi vi poznate te primere, gre za ljudi, ki pomoč potrebujejo zdaj,” je še poudarila.

Govora je tudi o njihovih družinah, ki so pod hudim finančnim pritiskom. “Ali drži, da najbolj bolni nimajo dostopa do dolgotrajne oskrbe, kljub temu, da zanjo plačujejo prispevek?” Spomnila je še, da domovi še niso prejeli izplačil za izvajanje dolgotrajne oskrbe za mesec december.

Poslanko je še zanimalo, koliko domov je do danes prejelo izplačilo za december, koliko jih ima potrjene obračune in ali lahko minister zagotovi, da bodo plače zaposlenih v mesecu februarju tudi dobili.

Minister Maljevac se je uvodoma izgovarjal na Janšev zakon, je pa prepričan, da se njihov zakon izvaja, in da je ta trenutek v zakon in preko zakona vključenih že preko 30 tisoč ljudi.

Domen Mezeg