Zadnja kolumna! Zadnja Tarča?

Ne, ne, tole ni moja zadnja kolumna, je pa zadnja, ki sem jo v tem letu napisal za ta spletni portal, za katerega slišim, da je vse bolj bran in obiskan. Nekateri radi prebirati kolumne oziroma politične komentarje, drugi prebirate naše zanimive članke, tretji kakšen intervju v rubriki Pod kožo smo vsi… (saj veste, krvavi), četrti kakšno misel, ki se bo do novega leta še zagotovo rodila v moji »betici«, peti kakšno knjižno recenzijo in še kaj.

Sem pa pri knjižnih recenzijah malce v dvomih, oziroma sem kar precej prepričan, da ni veliko tistih, ki si vzamete čas, da jo preberete. Lahko, da se motim, oprostite, če se, a kolikor opazujem okolico, se pomenkujem z znanci, se mi zdi, da je v zadnjem desetletju vse manj bralcev knjig. Vse več pa je tistih mladih, pa resnici na ljubo tudi nas odraslih, ki raje kot s knjigo v rokah, sedij(m)o s pametnimi napravami v rokah. Tako pač je. To nam prinaša sodobni čas. Ki se ga nekateri bojimo. Ampak, saj so se nekoč, ko je Marija Terezija zapovedala gojenje krompirja, tudi nekateri upirali, tudi ko so ven prišli avtomobili, ki so izpodrinili vozove in kočije, ali televizije, jih nekateri dolgo niso kupili, le pri pralnem stroju se mi zdi, da so bile naše mame in babice takoj za to, da ga kupijo. Ne vem pa, če tudi naši očetje in dedki.

Kakorkoli, napredek in moderni časi so tu. Kako se bomo iz tega izvlekli, pa še ne vemo. Jaz le slutim, da ne ravno »fajn«. A kdo sem jaz? Sem mar napovedovalec prihodnosti? Nisem, a včasih se imam za nekaj takega. Ali pa le svoje želje upam napisati, kar je v današnjem času, če si izposodim svojo zadnjo Misel tedna (Obljubljali so nam svobodo, vpeljali diktaturo), precej nevarno. Hitro »fašeš« kakšno tožbo. Verjemite, vem, kako to je.

Zato me je strah za Tarčo, saj veste katero. Tisto od Erike Žnidaršič. Zato sem v naslovu dodal vprašanje. Taka kot je, sploh zdaj, ko je dregnila v ljubljanskega šerifa, v golobnjak, mnoge državne uradnike in uradnice in malce tudi v znano odvetniško »nogobrcarsko« družbo, se bojim, da bo kmalu na izhodnih vratih.

Prej – v času, ko so po Ljubljani kolesarili Jaše, Zorani, Nike, mnogi drugi – in ko se je nekje v ozadju rojevala svoboda z malo začetnico, ker velike si ne zasluži, jim je bila kar všeč. Zdaj ne več. A kako se je znebiti? Bodo že kaj izumili. A morajo hitro, kajti Bog ve, kaj sledi ali kaj pripravljajo za (menda) 8. januarja? Ampak, saj so vladajoči brihtne glave. To jim je treba poznati. Biti brihten pa hkrati ne pomeni, da si tudi koristen. Kar dokazujejo iz meseca v mesec ali zadnje čase iz dneva v dan. Posledice pa bo čutila predvsem (upam) neka čisto druga oblast in kakopak mi vsi, ko bo spet treba zategniti pasove, da splavamo na površje.

Pa lepe božične praznike, ponosni spomin na dan samostojnosti in enotnosti, ko smo prejšnji državi in sistemu z dolgoletnim diktatorjem na čelu rekli »pa, pa« in vse lepo v letu 2026.

The post Zadnja kolumna! Zadnja Tarča? appeared first on Slovenec.