Za praznično mizo

Morda je za tole pisanje, ko smo še globoko v adventu, ki je sicer čas za post, prezgodaj. Pa vendar iz marsikatere pečice že diši po cimetu in vanilji. Praznike radi povezujemo s kulinariko, s srečevanjem in druženjem ob lepo okrašeni in s tradicionalnimi dobrotami obloženi mizi. Običaji, ki so del božičnega praznovanja, so se, kot lahko preberemo v knjigi Božič po svetu, začeli že v 4. stoletju in se skozi čas prilagodili značilnostim in kulturam posameznih narodov. To velja tudi za tradicionalne jedi. V Veliki Britaniji, denimo, za sveti večer pripravijo jed na osnovi koruze, za božič pa purana s sadjem, ki ga postrežejo samo enkrat na leto. Poljaki praznujejo s pojedino z dvanajstimi jedmi, v ZDA pripravljajo govejo pečenko s polnjenim puranom, v Franciji na svete tri kralje spečejo kraljevo torto, Italijani pa imajo radi svoj značilni paneton. Na slovenski praznični mizi medtem ne sme manjkati potica, za božič orehova. Kako zelo pomembna sladica je to v naši kulturi, pove tudi o...