Z julijem nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo

S 1. julijem letos začne veljati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta bo obvezen za večino odraslih prebivalcev Slovenije – za zaposlene, upokojence, samozaposlene, kmete, pa tudi za tiste, ki delajo preko pogodb ali kot popoldanski s. p.. Višina prispevka bo odvisna od dohodka posameznika.

Zaposleni bodo plačevali en odstotek bruto plače, enak odstotek bo prispeval tudi delodajalec. Pri povprečni slovenski bruto plači, ki znaša 2.464 evrov, to pomeni približno 24 evrov prispevka zaposlenega in 24 evrov prispevka delodajalca – skupaj skoraj 50 evrov mesečno na zaposlenega. Samozaposleni in kmetje bodo plačevali dva odstotka, saj se v njihovem primeru prispevek nanaša tako na vlogo delavca kot delodajalca. Ob trenutni minimalni osnovi – 60 odstotkih povprečne plače – bo mesečni prispevek znašal okoli 26,65 evra.

Popoldanski samostojni podjetniki bodo prav tako vključeni. Osnova zanje bo določena v višini 25 odstotkov povprečne plače, kar pomeni, da bodo mesečno prispevali okoli 7,5 evra. Tudi upokojenci bodo plačevali prispevek – v višini enega odstotka svoje pokojnine. Pri povprečni pokojnini 1.032 evrov bo to naneslo 10,32 evra, tisti s pokojnino 800 evrov bodo plačevali 8 evrov, s pokojnino 1.500 evrov pa 15 evrov mesečno. Plačevanja bodo deležni tudi prejemniki dohodkov iz avtorskih in podjemnih pogodb. Če nekdo zasluži 800 evrov bruto, bo moral plačevati 7,2 evra prispevka, enak znesek bo plačal tudi izplačevalec dohodka. Večina študentov bo plačevanja oproščena – izjeme bodo tisti, ki niso več zavarovani kot družinski člani (npr. starejši od 26 let ali poročeni). Prispevek bo obračunan avtomatsko, brez posebne položnice – kot pri obveznem zdravstvenem zavarovanju. Samozaposleni bodo prvo položnico prejeli avgusta 2025, za mesec julij.

Zbrani prispevek bo šel v poseben sklad znotraj ZZZS – v tako imenovani račun za dolgotrajno oskrbo. Po ocenah ministrstva bodo do konca letošnjega leta zbrali približno 255 milijonov evrov, prihodnje leto pa okoli 700 milijonov. Dodatno bo država iz proračuna prispevala do 190 milijonov evrov letno.

Pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe se bodo uvajale postopoma. Že od 1. januarja letos delujejo vstopne točke na centrih za socialno delo, kjer bodo od 1. junija sprejemali vloge za storitve. S 1. julijem 2025 bo zaživela pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, skupaj s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter pravico do e-oskrbe. Potencialni uporabniki bodo tako lahko vlogo oddali že 1. junija, vendar pa minister opozarja, da bo treba na odločbo in nato še na osebni načrt, s katerim bo uporabnik tudi dejansko prejel storitve, čakati približno tri mesece. To pomeni, da se bodo prve konkretne storitve izvajale šele jeseni.

Z novo pravico bodo uporabniki prejeli določen obseg brezplačnih storitev socialne oskrbe na domu, glede na razvrstitev v eno od kategorij, ki določajo upravičenost do od 20 do 110 ur mesečno. Trenutno morajo uporabniki za pomoč na domu doplačevati v povprečju šest evrov na uro. Občine v povprečju sofinancirajo te storitve v višini 70 odstotkov. Hkrati pa lahko prejemajo tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ki znaša od 184 do 524 evrov – v novem sistemu do tega dodatka ne bodo več upravičeni. Zato bodo mnogi morali ponovno preračunati, v katerem primeru se jim bo vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe sploh izplačala. Na ministrstvu za solidarno prihodnost še nimajo konkretnih izračunov.

Pomoč na domu trenutno prejema okoli 9.000 oseb, dodatnih 2.000 do 3.000 pa nanjo še čaka. Mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu morajo občine vzpostaviti do 1. maja. Postopki že potekajo v približno 80 odstotkih občin, večinoma bodo storitve izvajali že obstoječi izvajalci pomoči na domu. A glede na kadrovske težave bo uvajanje postopno.

Ena največjih ovir za uspešno izvedbo reforme je pomanjkanje kadra. Poklici v socialnem varstvu so slabo plačani, zato zanimanje za delo ostaja nizko. Na 16 vstopnih točkah po državi je trenutno zaposlenih 84 strokovnih delavcev, končna številka naj bi bila 128. Na ministrstvu za solidarno prihodnost ocenjujejo, da bodo letos lahko obdelali okoli 11.000 vlog – a če bo zanimanje večje, bodo čakalne dobe daljše.

S 1. decembrom 2025 bo na voljo tudi pravica do institucionalne dolgotrajne oskrbe. Vsi, ki bodo že nameščeni v domovih, bodo v sistem vključeni avtomatsko, novi uporabniki pa bodo morali oddati vlogo. V okviru novega sistema bo posameznik kril zgolj t. i. »hotelski del«, torej prehrano in bivanje, kar naj ne bi preseglo zagotovljene pokojnine (748 evrov). Stroški socialnih storitev bodo poravnani iz novega sklada, zdravstvene storitve pa še naprej iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Uveljavlja se tudi pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki je že v veljavi. Do začetka septembra je bilo izdanih 1.319 odločb, od tega 999 pozitivnih. Upravičenci bodo deležni tudi denarnega prejemka, ki bo znašal od 90 do 500 evrov, odvisno od obsega potrebne oskrbe.

Če bo sistem v prihodnje predrag oziroma prihodki ne bodo zadostovali, zakon predvideva možnost uvedbe doplačil. Uporabniki bodo morali kriti 10 odstotkov vrednosti nedenarnih storitev, kot so dolgotrajna oskrba na domu, oskrba v instituciji, dnevna oskrba in oskrba družinskega člana. Za storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti pa bo doplačilo znašalo 20 odstotkov. Ta scenarij še ni zagotovljen, a ostaja realna možnost, če se stroški dvignejo ali pa sistem ne bo deloval dovolj učinkovito.

Petra Znoj