ARTICLE AD
Na Evropski prestolnici kulture 2025 zaključni ples z roboti
Udarni zaključek Pohoda za Evropo bo plesno-robotski performans Brezmejno telo – Inferno v izvedbi MN Dance Company in Zavoda Kersnikova, ki nas bo v slogu futurističnih prikazov popeljal v prihodnost. Po nastopu bodo nekateri obiskovalci lahko sami preizkusili robotsko okostje in (za)plesali v ritmih tehno-industrijske glasbe.
Obiskovalci Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica (EPK) bodo v soboto, 10. maja, ob 20.30 lahko doživeli plesni performans, kot ga pri nas še ni bilo. Enega izmed najbolj spektakularnih dogodkov letošnjega programa EPK pripravljajo v sodelovanju z MN Dance Company in Zavodom Kersnikova v povezavi s projektom Brezmejno telo in dvema mednarodnima umetniki s področja robotike. V njej bodo najprej plesalci, nato pa tudi nekateri udeleženci, opremljeni z robotskimi ogrodji, kot kiborgi sodelovali v sinhroniziranem plesu človeških marionet.
Ko znanstvena fantastika postane resničnost
V okviru predstave množica robotskih okostnjakov ustvarja podobo distopične situacije, v kateri je nadzorovana koreografija vpetih plesalcev (MN Dance Company) in prostovoljcev iz občinstva sinhronizirana s tehno-industrijsko glasbo. Situacija spominja na prizore plesišč iz znanstvenofantastičnih filmov, v katerih se izmišljene vesoljske kulture srečujejo v ekstazi sinhroniziranih teles. S tem umetniškim projektom avtorja Bill Vorn in Louis-Philippe Demers pozivata h kritični presoji tehnologizirane družbe, v kateri nas navdušenje nad tehnologijo zlahka zaslepi in spreminja v lutke, ki se nepremišljeno prepuščajo diktatu tehnoloških aplikacij.
Intepretacija različnih nivojev pekla iz Dantejeve Božanske komedije
Plesni spektakel temelji na interpretaciji različnih nivojev pekla iz Dantejeve Božanske komedije, postavitve Deset sodišč pekla v znanem singapurskem tematskem parku Haw Par Villa in drugih religioznih interpretacij. Avtorja sta koncept »krogov pekla« uporabila kot tematski okvir za sodobno prispodobo groze, v katerem se spojitev človeka in stroja kaže kot metafora za kazni za tehnološke grehe v imenu napredka.