Predlog SDS glede najema stanovanj za poplavljence končal parlamentarno pot

Predlog novele interventnega zakona po poplavah iz avgusta 2023 je končal zakonodajno pot. Po predlogu SDS bi z njim upravičencem podaljšali možnost brezplačnega najema neprofitnega stanovanja, a ga je zavrnil že matični odbor DZ, poslanci pa so se danes na plenarni seji s tem le še seznanili.

Veljavni zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 omogoča prizadetim v poplavah brezplačen najem neprofitnih stanovanj oz. subvencijo tržne najemnine za največ leto dni.

Ker se je to obdobje za marsikoga izteklo, so v SDS pripravili predlog, po katerem bi možnost brezplačnega najema stanovanj v lasti občin in drugih oseb javnega prava za te upravičence podaljšali na 36 mesecev. Na tri leta pa bi podaljšali čas trajanja upravičenosti do subvencije k plačilu tržne najemnine za prizadete v poplavah.

“Gre predvsem za obliko pomoči osebam, ki so jih poplave in plazovi prizadeli v največji meri in bodo vsa razpoložljiva sredstva namenili za zagotavljanje novih domov oziroma za preživetje,” je pojasnil poslanec SDS Jožef Jelen. S sprejemom novele zakona bi za državo nastali dodatni stroški, a po njegovi oceni ne zelo visoki.

Vlada predloga ni podpirala. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je v obravnavi na matičnem odboru dejal, da je od 37 neprofitnih stanovanj, ki so bila dodeljena na podlagi zakona, trenutno v najemu še 23 stanovanj. Najemnina zanje ne dosega 500 evrov, kot je navedel Jelen, pač pa le okoli štiri evre na kvadratni meter, kar za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje pomeni 240 evrov.

Danes je te številke ponovila poslanka Svobode Andreja Živic. “Gre za dostopno obliko bivanja, ki predstavlja začasno rešitev, dokler posamezniki trajno ne uredijo svojih stanovanjskih razmer,” je dejala. Spomnila je, da so poplavljencem na voljo tudi druge oblike pomoči, na primer nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Predlog SDS poleg tega po njenih besedah ni v skladu z ustavo, saj z ukrepi, ki bi učinkovali za nazaj, krši ustavno prepoved retroaktivnosti.