Z bizarnim sklepom zavrnili izločitev Tamare Vonta iz preiskovalne komisije

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, je zavrnila sklep za izločitev predsednice komisije Tamare Vonta. Ker komisija priznava, da je izdajatelj medija del predmeta zadevne preiskave, v isti sapi pa tudi trdi, da izdajatelj ni del preiskave, sklicujoč se na časovne omejitve, se najverjetneje marsikdo težko znebi občutka, da se poskuša na vsak način v komisiji obdržati njeno predsednico.

Problematizirali smo že dejstvo, da je poslanka Svobode Tamara Vonta hkrati predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, ter tožeča stranka v sodnem postopku proti isti družbi, ki je predmet te preiskave. Gre za situacijo, ki po mnenju pravnih strokovnjakov in družbe Nova obzorja pomeni šolski primer konflikta interesov. Opomnili smo že, da “takšno dvojno razmerje (tožnica v pravdi in predsednica komisije, ki preiskuje toženo družbo) vzpostavlja neposredno povezavo med sodnim in parlamentarnim postopkom ter ogroža objektivno nepristranskost”. Zaradi domnevnega konflikta interesov je družba Nova obzorja d.o.o. na KPK tudi podala prijavo.

Zahteva za izločitev poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta je bila 18. novembra s strani poslanca in člana komisije NSi Aleksandra Rebrška naslovljena na predsednico Državnega zbora RS in preiskovalno komisijo. Pri tem se je poslanec skliceval na izločitveni razlog, ki izhaja iz 3. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) in pravi, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je ali je bil, med drugim, kakorkoli udeležen v kateremkoli sodnem postopku, ki je v neposredni zvezi s predmetom preiskave. Obvestilo o obstoju izločitvenih razlogov po 3. členu ZPPre s strani pošiljatelja Nova obzorja d.o.o. pa je predstavljalo vsebinsko podlago za naslovljeno zahtevo.

6 članov preiskovalne komisije glasovalo PROTI

Iz ugotovitvenega sklepa preiskovalne komisije izhaja, da je bila opravljena razprava in odrečena podpora vloženi zahtevi (1 glas ZA, 6 glasov PROTI). Preiskovalna komisija se je v izdanem sklepu bolj osredotočila na to, da v zvezi z očitkom pokaže, zakaj je ta izven časovnega in vsebinskega dosega, namesto da bi se posvetila tehtanju vprašanja nepristranskosti in zaščiti integritete same preiskave. “Vprašanje bistvenega pomena za utemeljenost vsakršne tovrstne zahteve je namreč ugotovitev oziroma opredelitev, kaj se šteje za predmet parlamentarne preiskave,” so navedli in omenili, da tudi časovno obdobje predstavlja bistven element vsakega predmeta preiskave. Pravijo, da sam akt o odreditvi preiskovalne komisije navaja, da se preiskujejo dogodki, ki so nastali od 13. marca 2020 do vključno 30. junija 2022. Vztrajajo, da so se dogodki, ki predstavljajo podlago za zahtevo, zgodili v letu 2025 in da to že “pojmovno izključuje, da bi lahko bili v kakršni koli povezavi, kaj šele v neposredni zvezi s predmetom zadevne parlamentarne preiskave”.

Tamara Vonta in njen svetovalec, novinar Tomaž Modic (Foto: Bobo)

Ob branju konkretnega odstavka lahko marsikdo zazna paradoks, saj priznavajo, da je izdajatelj medija del predmeta zadevne preiskave, v isti sapi pa tudi trdijo, da izdajatelj ni del preiskave, sklicujoč se na časovne omejitve. Tako so prišli do izpeljave sklepa, da Vonta, ki toži isto družbo, ni v konfliktu interesov, a ne glede na to, da Vonta ni v pravdi glede dogodkov iz let 2020 ali 2021, ampak iz let 2024 in 2025, ne spremeni dejstva, da gre vendarle za isti subjekt.

Foto: Polona Avanzo

V samem sklepu sicer tudi navajajo, da ZPPre dopušča izvedbo parlamentarne preiskave v zadevi, v kateri že teče kazenski postopek, in pojasnjujejo, da država v vsakem od postopkov izvršuje bistveno drugačno funkcijo ter da postopkov ni mogoče enačiti. “Če preiskovalna komisija ni sodišče, tudi za njene člane (vključno s predsedujočim) ne veljajo enaki (strogi) standardi, kot za sodnike,” vztrajajo. Nato v zvezi s 93. členom Ustave RS navajajo, da ima “preiskovalna komisija v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila (ne pa tudi pristojnosti) kakor pravosodni organi”, zato po njihovo “glede vprašanja morebitne nepristranskosti ne morejo veljati ista pravila, sploh pa ne v smislu njihovega (objektivnega) videza nepristranskosti”. Prav tako omenjajo, da preiskovanci v skladu z ZPPre v postopku izvajanja parlamentarne preiskave “ne morejo zahtevati izločitve članov preiskovalne komisije zaradi dvoma o njihovi (subjektivni) pristranosti”. “Tega očitka tudi ne morejo uspešno uveljavljati niti drugi udeleženci oziroma deležniki v postopku parlamentarne preiskave kot tudi ne (drugi) člani komisije. Še manj pa to velja za očitek domnevne objektivne pristranskosti,” še dodajajo.

V primeru, če bi preiskovalna komisija priznala, da so Nova obzorja predmet preiskave v celoti – torej ne zgolj po subjektu, ampak tudi po časovnem obdobju –, bi moralo priti do izločitve predsednice; tako pa se je raje šlo v zoženje razumevanja obsega preiskave do zaključka, da predsednica ni v konfliktu interesov, zavrnilo pa se je celo, da bi se lahko člane komisije izločalo zaradi subjektivne pristranskosti. Komisija z odločitvijo sporoča, da ni nič narobe, če poslanka neodvisni medij preganja kot del oblasti in hkrati kot zasebna tožnica. Naj razume, kdor more, da se kaj takega lahko dogaja v državi, ki je demokratična.

A. H.