Tuji mladoletniki predstavljajo skoraj polovico vseh otrok, ki prejemajo socialno pomoč v Nemčiji

Najnovejši podatki nemške Zvezne agencije za zaposlovanje kažejo na izrazito spremembo v strukturi družin, ki prejemajo Bürgergeld (državljansko podporo). Junija 2025 je sistem podpiral približno 1,7 milijona mladoletnih oseb. Med njimi jih je bilo nekaj več kot 875.000 z nemškim državljanstvom, okoli 822.000 pa s tujim potnim listom, kar pomeni, da delež tujih mladoletnikov znaša že 48,4 odstotka.

Razlike med zveznimi deželami so precejšnje. Na Bavarskem, v Posarju in Baden-Württembergu tujci predstavljajo več kot polovico vseh mladoletnih prejemnikov Bürgergelda, pri čemer Bavarska izstopa z najvišjim deležem – 57,1 odstotka. V Berlinu in Mecklenburg-Predpomorjanskem je ta delež nižji, okoli 39 oziroma 38,3 odstotka.

Ob primerjavi s populacijo so razlike še izrazitejše

Če podatke postavimo v razmerje s celotno populacijo otrok, je kontrast še bolj očiten. Med nemškimi otroki je Bürgergeld prejemalo okoli 7,3 odstotka, med tujimi otroki pa približno 35 odstotkov. Statistično to pomeni, da je podporo centrov za zaposlovanje prejemal vsak štirinajsti nemški mladoletnik in nekaj več kot vsak tretji tuji mladoletnik.

Policija pelje migranta na sojenje. (Foto: epa)

Po poročanju medija NIUS ti podatki potrjujejo dolgoročen trend. Leta 2010 so bili približno štirje od petih mladoletnih prejemnikov nemški državljani, danes pa je razmerje med nemškimi in tujimi otroki skoraj izenačeno.

Tudi finančna plat kaže veliko spremembo. Leta 2010 so izplačila za tuje mladoletnike znašala okoli 669 milijonov evrov, lani pa že 3,6 milijarde evrov. Izdatki za nemške upravičence so v istem obdobju ostali razmeroma stabilni in so se gibali med 2,5 in 2,7 milijarde evrov letno.

Politični odzivi in opozorila o vzdržnosti sistema

Na podatke se je odzval socialnopolitični predstavnik AfD René Springer, ki meni, da številke kažejo na strukturno obremenitev socialnega sistema. V pisni izjavi je opozoril, da so se ugodnosti za tuje otroke “povečale bistveno hitreje, kot jih sistem lahko dolgoročno vzdrži“, ter pozval k spremembi smeri politike, vključno s strožjim nadzorom migracij in doslednejšim izvajanjem deportacij.

Migranti v Nemčiji, Foto: EPA

Njegova ocena ni povsem osamljena. Nemški kancler Friedrich Merz je že v začetku leta opozoril, da sedanji model socialne države morda ni več vzdržen. Avgusta je dejal, da “socialna država, kakršno poznamo danes, ni več finančno vzdržna ob gospodarskih rezultatih, ki jih trenutno dosegamo“, pri čemer je izpostavil gospodarske pritiske, naraščajoče subvencijske potrebe in demografske spremembe.

Na Merzeve besede se je odzval tudi madžarski premier Viktor Orbán, ki je opozoril na madžarsko preusmeritev v model, temelječ na delu, in ocenil, da zahodnoevropske socialne ureditve dosegajo svoje meje. “Zahodna socialna država je v stečaju, zato je bila naša odločitev za prehod v delovno usmerjeno gospodarstvo leta 2010 pravilna,” je dejal ter madžarski pristop primerjal z nemškim, ki ga je označil kot zapoznelo krizno upravljanje.

Migracijsko ozadje in vloga Bürgelda

V Nemčiji ima približno 15 odstotkov mladoletnikov tuji potni list, medtem ko naj bi imelo okoli 40 odstotkov otrok neko obliko migracijskega ozadja. Zvezna agencija za zaposlovanje je že prej poročala, da sta med delovno sposobnimi prejemniki Bürgergelda približno dve tretjini bodisi priseljencev bodisi otrok priseljencev.

Kljub vse glasnejšim razpravam je bil program Bürgergeld še avgusta predstavljen kot podpora mladim migrantom, ki ne zmorejo pokriti osnovnih življenjskih stroškov. Informacije, namenjene novoprišlekom, vključno z angleškimi navodili za nove priseljence, so še vedno javno dostopne na spletnih straneh agencije.

I. K.