Xiaomi 15 Ultra: Ali so HURONSKI izlivi navdušenja na mestu?

Ne vem in nočem soditi, ali je najboljši telefon na trgu. Brez kančka obžalovanja pa lahko rečem, da je najboljši, kar jih je Xiaomi naredil do tega trenutka. Česar ne bo težko dokazati, kljub temu da se od lanskega Xiaomi 14 Ultra prav veliko ne razlikuje!

V spominu se mi je zataknila izjava navdušenega predstavnika podjetja, da so Xiaomi 15 Ultra naredili za fotografe. Ne vem, ali sam verjame vanjo, a sem z veliko verjetnostjo in to kljub nesporni fotografski odličnosti prepričan, da ti ne bodo na vrat in na nos stran metali deset in več tisoč evrov vredne opreme. Naj bodo še tako tehnično izpopolnjeni in naj imajo še tako sposobne algoritme umetne inteligence, telefoni preprosto ne morejo ubežati fizikalnim omejitvam svetlobe, ki definira fotografijo. Nekaj čisto drugega je, ako je imel v mislih fotografsko naprednejše običajne smrtnike, ki so jim jasne tehnične omejitve, a želijo najboljše, česar so telefoni trenutno sposobni. Ti nimajo malo izbire. Ob Samsungovem Galaxy S25 Ultra in Honorjevem Magic7 Pro so (ali smo) dobili še tretji listič triperesne deteljice. Od teh nobeden ne razočara. Gledano iz perspektive vgrajenih komponent, natančneje enopalčnega tipala glavne in 200-milijonske kamere z optično povečavo v kombinaciji z objektivi, nad katerimi roko drži Leica, pa sem od Xiaomi 15 Ultra podzavestno pričakoval največ.

Procesor in grafika	Snapdragon 8 Elite (4,32 GHz, 3 nm); Adreno 830
Omrežja	2G, 3G, 4G, 5G, nano Sim in eSim (v dvojnem stanju pripravljenosti)
Zaslon	LTPO AMOLED, 17 cm (6,73 palca), 1.440 x 3.200 pik, točkovna osvetlitev 3.200 kandel, osveževanje od 1 do 120 Hz
Kamere	glavna: 50 MP (enopalčno tipalo), f/1,6, 23 (35 in 50) mm, optična stabilizacija; širokokotna: 50 MP, f/2,2, 14 mm, 115 stopinj; telefoto: 50 MP, f/1,8, 70 mm, 3-kratna povečava, optična stabilizacija; periskopska: 200 MP, f/2,6, 100 (200) mm, 4,3-kratna povečava, optična stabilizacija;       sprednja: 32 MP, f/2,9, 21 mm
Vmesniki	Bluetooth 6,0, WiFi 7, NFC, satelitski sprejemnik
Biometrija	čitalnik prstnih odtisov pod zaslonom (ultrazvočni)
Sistem	Android 15, Hyper OS2 (4 obljubljene nadgradnje)
Pomnilnik	12 GB RAM, 512 GB, ni ležišča za kartice
Baterija	5.410 mAh, 90-vatno žično in 80-vatno brezžično polnjenje
Ohišje	okvir iz aluminija, utrjeno steklo; povečana odpornost IP68
Drugo	stereo zvočnika, video do razločljivosti 8K (30 sličic/s)
Mere in teža	161,3 x 75,3 x 9,5 mm (na mestu izbokline); 226 g
Geekbench 6	3050 (enojedro), 9223 (večjedr), 18624 (grafika, Open CL)
Cena	1.499 € (priporočena)

Da je velik, je zelo nežen opis

Pustimo ob strani izvedbo z ohišjem v delno temno srebrnih tonih in delno oblečenim v umetno usnje ter dekorativnimi dodatki, ki, pogledano od zadaj, telefonu dajejo videz klasičnih analognih fotoaparatov izpred kakšnih pet desetletij (bore malo teh izvedb je uspelo preplavati južno mejo), nemogoče je spregledati nadvse izstopajoče izbokline z objektivi štirih kamer. Ob obilnem štrlenju navzgor zasede skoraj polovico hrbtišča. Čeprav je jasno, da tipala zahtevajo »globoke« objektive, si zlahka predstavljate, kako udobno je držati telefon z obema rokama in igrati igre. Saj ne, da ne gre, le ponovno sem za stavo mazal zaščitno steklo s prstnimi odtisi. Sliši se »fajn«. Podobno se bo slišalo nadaljevanje. Ne zdi se mi, da je letošnja ultra vizualno dosti drugačna od lanske!

Drugi oblikovni prijemi so pričakovani. Zaslon s tankimi robovi se na vseh štirih straneh prijetno zlije z odrezanimi stranicami, ki se spajajo s prijetno ukrivljenimi vogali. Oprijem telefona je po zaslugi primerne debeline (seveda brez izbokline) prijeten, saj pomaga matirana površina, na kateri se prstni odtisi manj poznajo. Priporočam še nakup mehkejšega zaščitnega ovitka, kajti priložen je za moj okus občutno pretrd. Kot že prej Honor se je tudi Xiaomi odločil za od optičnega hitrejše ultrazvočno tipalo prstnih odtisov, ki je zanesljivejše pri branju mokrih ali umazanih prstov.

Ah, spet ta »Elitneš«

Po treh telefonih z enakim procesorjem se počasi kristalizirajo razlike. Ultri se grejeta podobno, medtem ko je Magic pogosto najbolj vroč. Razlog je v učinkovitosti hladilnega sistema, čeprav hitro odvajanje odvečne toplote na površini hrbtišča reši samo polovico težave in v optimizaciji izrabe danih zmogljivosti. Kakorkoli že, vsi trije nudijo zvrhan koš moči za vse, pred čimer jih postavite, ob tem, da gretje pri poganjanju večine aplikacij in storitev, z izjemo stresnega testa (ta obremeni komponente do konca), nikdar ni bilo preveč izrazito. V praksi se mi ni zdelo, da bi se ultra kadarkoli pretirano segrevala ali celo postala preveč vroča za delo, kar se mi je pripetilo lani. V mislih nimam samo igranja ali montiranja videa, temveč predvsem dolgotrajno snemanje videa v visoki razločljivosti, kar marsikaterem telefonu hitro dvigne delovno temperaturo.

Dokaj dobra je tudi avtonomija. Stresni test jo v eni uri prikrajša za 38 odstotkov (do dve uri in pol delovanja), Genshin Impact za 12 odstotkov (dobrih osem ur), video z YouTuba preko brezžičnega omrežja ob polovično svetlem zaslonu pa za 5 odstotkov (20 ur). Zelo dobri rezultati za telefon najvišjega zmogljivostnega razreda, ki kažejo, da bo zlahka zdržal do večera celo med intenzivno uporabo. Po zaslugi hitrega polnjenja s primernim napajalnikom ni nikakršne potrebe po polnjenju preko noči. Dovolj je jutranje polnjenje pred odhodom od doma.

Tretja močna točka, fotografije so tokrat zgodba zase, je zaslon. Če ponovno udarim primerjavo, potem ob predpostavki, da gre za perfekten zaslon, ki ne razočara, Xiaomijev rahlo zaostaja za zaslonoma obeh tekmecev. Ampak kot sem dejal, so razlike ponovno majhne in jih je težko opaziti (ali so stvar osebnih preferenc). Barve in kontrast sta tam, kjer ju pričakujem na zaslonih OLED, dinamično prilagajanje osveževanja je razmeroma pravočasno in primerno, tudi točkovna svetilnost je na ravni letošnjih telefonov. Zaradi velikosti diagonale in razločljivosti je zaslon primeren za vse naloge, od pregledovanja fotografij do pretočnih storitev. Na pričakovani ravni sta še zvočnika s primerno glasnostjo in kakovostjo zvoka.

Zanašanje na strička Googla

Po eni strani proizvajalci poenostavljajo uporabo in minimalizirajo videz okolja, a obenem dodajajo kompleksnost s tem, da delovanje umetno inteligentnih storitev pogojujejo z odprtjem njihovega računa. Ne oziraje se, da tako ali tako telefon nastavimo z Googlovim. Dvojno delo, ki ne bi smelo biti nujno, kajti na telefonu želim imeti en sam račun!

Evolucijo Xiaomievega okolja spremljam že dolgo in v tem času so ga korenito izboljšali. Še vedno pa v njem najdete z Googlovimi podvojene aplikacije in nekatere druge, ki se namestijo ob aktivaciji telefona. Če bom želel Netflix ali Booking, ju bom naložil iz tržnice. Ravno tako bi si želel možnosti, da po želji popolnoma odstranim na primer brskalnik MI, če bi to želel. Tega mi trenutno sistem ne dovoli.

Poleg neposrednega dostopa do Googlovega pomočnika Gemini z dolgim pritiskom srednjega gumba na zaslonu (če ste se odločili za navigacijo z navideznimi gumbi) ali tipke za vklop, je pomočnik sila smešen. Lepo je razumel moja vprašanja v angleščini, čeprav iz nekega razloga ni hotel našteti slušalk z vmesnikom Wi-Fi, za katere je trdil, da obstajajo, in celo potrdil, da razume slovenščino. V dokaz je spremenil glas v ženskega in vse, kar je korak prej povedal kleni Američan, je ta zdrdrala v zame bližjem jeziku. Nato ga je šokiralo vprašanjem v slovenščini, ki je Gemini ne prepozna. Lahko vam odgovori v slovenščini, a vprašati ga morate v angleščini. Zelo uporabna se mi zdi tudi funkcija prevajanja v realnem času z besedo in zvokom med podprtimi jeziki ter iskanje z obkroženjem. Urejevalnik z algoritmi umetne inteligence odstrani odsev svetlobe (na primer, ko fotografiramo zelo odbojno površino), briše stvari, zamenja nebo na prizoru, razširi prizor in izboljša fotografije, če so posnete v prenizki ločljivosti. Funkcije, ki so bile na voljo že lani, zdaj delujejo večinoma dobro, a zelo odvisno od prizora. Neprimerno lažje je algoritmu odstraniti svetel predmet na temnem pesku in rekonstruirati ozadje kot v primeru, da predmet manj odstopa od prizora. Dilema seveda je, koliko se vam tovrstne funkcije zdijo uporabne, ob upoštevanju, da bodo prej ali slej verjetno plačljive.

Odlične do 200 milimetrov, naprej pogojne

Fotografska aplikacija ima zanimiv način izbire goriščnic. S pritiskom na oznako »1X«, povezano z glavno kamero, izbiramo med 23, 28 in 35 milimetri. Pod oznako 2X se skriva 46 mm, sledi »klasični teleobjektiv« s 3x (70 mm), medtem ko oznaka periskopske kamere 4,3X skriva goriščnice 100, 200 in 420 milimetrov. Za skrajno pravijo, da še vedno nudi razmeroma dobre fotografije, ko je uporabnost fotografij tja do 120-kratne povečave vprašljiva oziroma so podobne tistim, ki jih ustvarita tekmeca.