Willy Brandt

Na današnji dan, 18. decembra 1913 se je v Lübecku rodil nemški politik in državnik Willy Brandt.

Bil je prvi socialdemokratski kancler Zvezne republike Nemčije (1969–1974), že pred tem pa župan Zahodnega Berlina in zunanji minister ZRN (1966–1969).

Willy Brandt je svojo politično kariero začel precej zgodaj. Že leta 1930 je bil sprejet v Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD), leto kasneje se je vključil v levo usmerjeno Socialistično delavsko stranko Nemčije (SAPD), ta pa se je še istega leta odcepila od SPD. Stranka je bila po Hitlerjevem prevzemu oblasti leta 1933 prepovedana. Leto kasneje je Brandt, ki je takrat uporabljal še svoje rojstno ime Herbert Ernst Karl Frahm, pobegnil na Norveško in začel uporabljati vzdevek Willy Brandt. Po nemški okupaciji Norveške je pobegnil na Švedsko, v Nemčijo pa se je vrnil po koncu druge svetovne vojne. Deset let po odvzemu državljanstva je leta 1948 postal državljan ZRN in se ustalil v zahodnem Berlinu. Leto kasneje je njegovo uradno ime postalo Willy Brandt.

Spomenik v Varšavi

V zgodovino se je zapisal tudi zaradi simbolnega dogodka ob obisku Varšave decembra leta 1970, ko je pokleknil pred spomenikom vstaje v varšavskem getu (Kniefall vor Warschau). Gesta je postala simbol Brandtove nove vzhodne politike (Neue Ostpolitik), politike popuščanja napetosti s komunistično vzhodno Evropo, predvsem z Vzhodno Nemčijo, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Nova vzhodna politika je močno zaznamovala tudi odnose med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Vse od časa, ko je postal zunanji minister ter do leta 1974 so bili odnosi med državama skoraj prijateljski, že leta 1968 so bili ponovno vzpostavljeni diplomatski stiki. Leta 1971 je zaradi svoje mirovne politike prejel Nobelovo nagrado za mir.

Maja leta 1974 je odstopil s kanclerskega položaja zaradi afere Guillaume (Guillaume-Affäre). Brandtov osebni tajnik Günter Guillaume je namreč vohunil za Nemško demokratično republiko. Njegovo mesto kot kancler je prevzel dotedanji finančni minister Helmut Schmidt.

Brandt in Guillaume

Po odstopu je ostal v politiki, med letoma 1979 in 1983 je bil član evropskega parlamenta, vse do leta 1987 pa je bil predsednik SPD. Umrl je oktobra leta 1992 na svojem domu ob Rhini za posledicami raka.

Brandt, 1990