Vse več nesreč z e-skiroji, poškodbe pa hude

Mikromobilnost postaja vse pomembnejši del prometa, zlasti v mestih. Med najbolj razširjenimi prevoznimi sredstvi so električni skiroji, kar pa prinaša tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Agencija za varnost prometa (AVP) je danes na Izpitnem centru Ljubljana skupaj z drugimi deležniki predstavila podatke, trende in zakonodajne predloge za povečanje varnosti.

Nacionalna preventivna akcija “Mikromobilnost” bo letos potekala od ponedeljka, 19. maja, do nedelje, 25. maja 2025, Policija pa bo izvajala poostren nadzor.

Prometne nesreče z e-skiroji v porastu

Od leta 2021 so e-skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 km/h. V letu 2024 smo zabeležili 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev. To je 12 odstotkov več kot leto prej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje telesno poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 (v 2023) na 42 (v 2024). Do 12. maja letos beležimo 50 prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo 9 voznikov e-skirojev, 35 pa lažje. Več kot polovica voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna. Najpogosteje nesreče povzročijo vozniki stari med 35 in 44 let, a tudi mlajši, v starostni skupini 18–24 let, sodijo med najbolj izpostavljene.

E-skiro ni igrača: Ključna opozorila AVP

Mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP, poudarja, da e-skiroji dosegajo hitrosti do 25 km/h, a imajo nizko stabilnost in majhna kolesa. Brez čelade, znanja in izkušenj uporabnikov so poškodbe pogosto hude. »Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše, primerljive z motorističnimi.«

Na AVP si zato z nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, z novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje prizadevajo za večjo osveščenost uporabnikov in boljšo ureditev tega področja. Predloge za spremembo zakonodaje so vključili tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Med ključnimi predlogi so: obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let – po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.

V tujini so šli celo dlje in po nekaterih mestih prepovedali uporabo e-skirojev v petek in soboto ponoči (od 23. do 6. ure) ter znižali dovoljene hitrosti po mestnih središčih in v okolici vrtcev, šol na 15 km/h. Ugotovili so namreč, da je ravno prepoved uporabe e-skirojev ponoči med vikendi za skoraj 50 % znižala število prometnih nesreč z e-skiroji. Takrat se namreč tudi največ voznikov vozi pod vplivom alkohola in drog.

Zdravniki: Resne poškodbe so vse pogostejše

Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka na UKC Ljubljana, navaja, da so v letu 2024 obravnavali 596 poškodovanih uporabnikov skirojev, v letu 2023 pa 661. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili že 125 padcev z e-skirojem oziroma navadnim skirojem. (UKCLJ v svoji bazi podatkov ne loči med uporabniki e-skirojev in »navadnih« skirojev.)

Največ poškodb se zgodi med junijem in septembrom, predvsem gre za poškodbe glave, zapestij in prsnega koša. Dr. Tominc dodaja, da gre predvsem za resne poškodbe mišično-skeletnega sistema podobne poškodbam, ki jih beležijo pri kolesarjih in motoristih ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih.

The post Vse več nesreč z e-skiroji, poškodbe pa hude appeared first on Lokalec.si.