“Vsak teden dražje!“ – Trgovina v Sloveniji pod pritiski cen in jeze kupcev

Trgovina je eno tistih področij, brez katerih si vsakdana ne moremo več predstavljati. Kjerkoli se znajdemo, v središču mesta, ob glavni cesti ali na spletu, nas spremljajo trgovine, akcije, ponudbe in primerjave. V Sloveniji ima trgovina dolgo tradicijo, v zadnjih letih pa se spreminja hitreje kot kadar koli prej.
Od gospodarskih pretresov, do rasti spletne prodaje in novih navad kupcev, vse to vpliva na to, kako, kje in koliko kupujemo.

Trgovina, ki se spreminja z ljudmi

Če smo pred desetletjem večino nakupov opravili v klasični trgovini, danes vse pogosteje nakupujemo kar prek telefona. Tudi trgovine so se temu prilagodile, fizične prodajalne so dobile digitalne različice, dostava na dom pa je postala del vsakdanjega ritma.
A kljub vsem spremembam ostaja trgovina prostor, kjer se srečujeta navada in potreba, cena in kakovost.

Največje in najbolj obiskane trgovine v Sloveniji

Med največjimi in najbolj prepoznavnimi ostajajo Mercator, Spar, Hofer, Lidl in Tuš.
Vsaka od njih ima svoj značaj: Mercator še vedno gradi na domačnosti in povezanosti z lokalnim okoljem, Spar nagovarja tiste, ki prisegajo na kakovost in raznolikost, medtem ko Hofer in Lidl ponujata preprostost in nizke cene.
Vsi pa tekmujejo v tem, kdo bo ponudil več ugodnosti, daljše delovne čase in bolj pregledne akcije.

Foto: Hofer

Potrošniki opažajo, da so razlike med trgovinami vse manjše, zato odločitev pogosto pade na drobne podrobnosti. Med te podrobnosti spadajo – kdo ima boljšo ponudbo svežih izdelkov, kdo omogoča hitrejši prevzem naročil, kdo ponuja bolj prijazno uporabniško izkušnjo.

Trgovina z oblačili – manj impulzivno, bolj premišljeno

Ko govorimo o oblačilih, se je trgovina v Sloveniji v zadnjih letih precej preoblikovala.
V nakupovalnih središčih še vedno prevladujejo velike znamke, kot so Zara, H&M, C&A in New Yorker, a vse več Slovencev oblačila kupuje prek spleta.
Spletne trgovine, kot sta AboutYou in Zalando, so odprle nov svet izbire, brez čakalnih vrst in z možnostjo vračila.
Cene se razlikujejo, a so povprečno nekoliko višje kot pred tremi leti. Za majico bomo danes odšteli med 15 in 30 evri, kavbojke pa stanejo od 40 do 80 evrov.

Kupci so postali bolj pozorni na trajnost in kakovost. Namesto hitre mode iščejo kose, ki bodo zdržali dlje. Trgovina se zato vse pogosteje vrača k lokalnim kolekcijam in manjšim proizvajalcem.

Pohištvo in izdelki za dom – rast spletne prodaje

Ko je leta 2021 Slovenija dobila Ikeo, se je začel nov val zanimanja za opremo doma.
Trgovina s pohištvom je od takrat doživela razcvet, tako v fizičnih kot spletnih oblikah. Poleg znanih imen, kot sta Harvey Norman in Lesnina, vse več ljudi kupuje tudi prek spletnih strani Pohištvo123.si in Pohištvo.si.
Ljudje iščejo ugodne ponudbe, predvsem pa hitro dostavo in možnost nakupa na obroke.

Cene so se v zadnjih štirih letih zvišale za okoli 15 %, največ pri izdelkih iz naravnega lesa. Kljub temu pa se Slovenci še vedno radi odločajo za kakovostne rešitve, ki trajajo. Trgovina z opremo za dom tako sledi trendu trajnostnega bivanja.

Kako se spreminjajo cene in pričakovanja kupcev

Po podatkih statističnega urada je inflacija v Sloveniji avgusta 2025 znašala približno 3 %.
Najbolj so se podražili živilski izdelki, pijača in pohištvo.
Potrošniki to čutijo vsak dan, v košarici, ki je ob istem znesku vse bolj prazna.
Zato je trgovina postala tudi prostor iskanja kompromisov. Kupci primerjajo cene, preizkušajo nove blagovne znamke in čakajo na akcije.
Diskonti, kot sta Hofer in Lidl, so v zadnjih letih pridobili nove kupce prav zaradi občutka, da ponujajo “več za manj”.

Spletna trgovina – navada, ki ostane

Če je bila spletna trgovina pred leti še izjema, je danes postala vsakdan.
Po ocenah strokovnjakov Slovenci največ prek spleta kupujemo oblačila, kozmetiko in tehnične izdelke.
V zadnjem času se povečuje tudi spletni nakup živil – Spar in Mercator že omogočata dostavo na dom ali osebni prevzem.
Trgovina tako postaja hibridna, del izkušenj doživimo v živo, del na zaslonu.

Foto: Spletna trgovina

Trgovina kot odraz družbe

Trgovina ni več samo prostor nakupa.
Je tudi odraz našega načina življenja, koliko zaupamo domačim znamkam, kako razumemo trajnost in koliko nam pomenijo cene.
V zadnjih letih se v Sloveniji jasno kaže trend: kupci želijo kakovost, a ne za vsako ceno.
Trgovina, ki razume to ravnovesje, bo tudi v prihodnje ohranila zaupanje in zvestobo kupcev.

Trgovina v Sloveniji – podražitve, navade in prihodnost nakupovanja

Čeprav je trgovina vedno veljala za stabilen del gospodarstva, so zadnja leta pokazala, kako hitro se lahko stvari spremenijo. V času pandemije so se zaprle fizične prodajalne, spletni nakupi so eksplodirali, nato pa je sledilo obdobje inflacije, ki je premešalo karte tako za trgovce kot za kupce.

Cene rastejo, a kupci ne odnehajo

Po letu 2021 so se cene življenjskih potrebščin začele vztrajno dvigovati. Hrana, energenti in prevozi so postali dražji, kar se je hitro poznalo na policah. Leta 2022 je bila inflacija najvišja po dveh desetletjih, trgovina pa se je morala prilagoditi novi realnosti.

Danes so cene še vedno občutno višje kot pred petimi leti. Kruh, mleko in meso so dražji tudi do 25 %, pohištvo in izdelki za dom za 10–15 %. Oblačila so podražena nekoliko manj, a tudi tukaj se pozna rast vhodnih stroškov in dražji transport.

Kupci se na to odzivajo različno. Nekateri se odločajo za manjše nakupe, drugi se selijo k diskontnim trgovinam, kjer dobijo ugodnejše izdelke. Tretji iščejo akcije in popuste ter vse bolj uporabljajo aplikacije za primerjavo cen.

Trgovina se tako spreminja v boj za pozornost, kdo zna ponuditi največ v pravem trenutku.

Diskonti zmagujejo v času podražitev

Verige, kot sta Hofer in Lidl, sta v zadnjih letih postali pravi zmagovalki slovenskega trga. Njuna strategija nizkih cen, omejenega asortimenta in lastnih blagovnih znamk se je izkazala za izjemno učinkovito. Kupci imajo občutek, da dobijo kakovost po dostopni ceni, kar je v obdobju podražitev ključnega pomena.

Po podatkih tržnih analitikov sta obe trgovini v zadnjih treh letih povečali svoj tržni delež, medtem ko so klasične trgovske verige morale poiskati druge prednosti, predvsem udobje, dostopnost in boljšo digitalno izkušnjo.

Foto: Dostopna cena

Mercator je svojo strategijo usmeril v programe zvestobe in aplikacije, Spar v nadgradnjo spletne trgovine, Tuš pa v poudarek na lokalnih izdelkih in trajnostnih praksah. Trgovina se tako vse bolj povezuje z digitalnim svetom in osebnim pristopom.

Spletna trgovina – največja preobrazba zadnjih let

Če je kdo resnično zmagal v zadnjih petih letih, je to spletna trgovina. Slovenci danes vse pogosteje naročamo izdelke kar od doma, od hrane do pohištva.
Spletne platforme so postale hitrejše, dostava bolj zanesljiva, kupci pa se počutijo varneje pri plačevanju.

Velike verige, kot sta Spar in Mercator, sta spletno prodajo povzdignili na raven, ki omogoča popolno integracijo z lokalnimi trgovinami. Kupec lahko naroči izdelek na spletu in ga prevzame v najbližji poslovalnici, ali pa mu ga dostavijo do vrat.
Tudi manjše trgovine so našle svoj prostor na spletu. Trgovina danes ni več vezana na izložbo, temveč na zaslon.

Kako se spreminja vedenje potrošnikov

Podražitve so spremenile način razmišljanja. Kupci so postali bolj premišljeni, manj impulzivnih nakupov, več načrtovanja. Vse več ljudi kupuje pri domačih proizvajalcih, išče izdelke brez embalaže in podpira lokalne trgovine.
Trgovina se je temu začela prilagajati: v mestih raste število manjših, specializiranih prodajaln, ki poudarjajo lokalno poreklo in kakovost. Na drugi strani pa mlajši kupci, rojeni v digitalni dobi, pričakujejo hitro dostavo, preprosto naročanje in sodoben pristop. Za njih trgovina ni le prostor nakupa, temveč izkušnja, od prijazne spletne strani do lepe embalaže in hitrega odziva.

Trajnost – nova konkurenčna prednost

Trajnost je postala pomemben del zgodbe. Trgovina, ki razume pomen okolju prijaznega poslovanja, ima danes veliko prednost. Več trgovin uvaja papirnate embalaže, vračljive steklenice, eko izdelke in krajše dobavne verige. Kupci cenijo transparentnost, želijo vedeti, od kod prihaja izdelek in kako je bil narejen.

Foto: Trajnost

Tudi večje verige so začele poudarjati družbeno odgovornost. Ne gre več le za prodajo, ampak za vrednote, ki jih podjetje zastopa. Trgovina tako postaja tudi del širše razprave o prihodnosti družbe.

Kam bo šla trgovina v prihodnje

Trgovina v Sloveniji bo v prihodnjih letih še naprej iskala ravnovesje med ceno, kakovostjo in trajnostjo.
Tehnologija bo igrala pomembno vlogo – umetna inteligenca, avtomatske blagajne in personalizirane ponudbe bodo postale del vsakdana.
Hkrati pa bo ostal močan tudi človeški stik, prijazen prodajalec in občutek zaupanja sta še vedno tisti dejavnik, ki odloča, kam se kupec vrne.

Inflacija se bo po napovedih postopoma umirila, a cene se verjetno ne bodo več vrnile na raven iz preteklosti. Trgovina bo morala iskati nove načine, kako ostati dostopna, od lastnih blagovnih znamk do fleksibilnih plačil in manjših pakiranj.

Ena stvar pa ostaja enaka: trgovina bo vedno del našega vsakdana. Le način, kako nakupujemo, se bo še naprej spreminjal.

Pripravil: J.P.

Vir: SURS, Eurostat, umar.gov, Pexels

The post “Vsak teden dražje!“ – Trgovina v Sloveniji pod pritiski cen in jeze kupcev first appeared on NaDlani.si.