Pred dvema letoma so se borili za vsak vdih, danes pa so se vrnili z nasmehi in neustavljivo energijo. Obisk, ki je ganil zdravnike, starše – in vsakogar, ki sliši to zgodbo.
Nazaj tja, kjer se je začela njihova borba
V ljubljanski porodnišnici so ta teden doživeli prav poseben trenutek. Po dveh letih so se tja vrnili Matej, Luka, Marko in Jovan – četverčki, ki so ob rojstvu tehtali komaj nekaj več kot kilogram. To ni bil običajen obisk, temveč simbolična vrnitev na kraj, kjer se je začela njihova najtežja življenjska preizkušnja. Ko so stopili na oddelek za intenzivno nego novorojenčkov, kjer so nekoč ležali v inkubatorjih, so jih pričakali isti obrazi – zdravniki in babice, ki so jih spremljali v najtežjih trenutkih.
Od inkubatorja do razposajenih malčkov
Januarja 2024 so se rodili v 31. tednu nosečnosti, s težo med 1.030 in 1.450 gramov. Nosečnost je bila zaradi večplodnosti izjemno rizična, a so jo strokovnjaki v Ljubljani ves čas skrbno spremljali. Prvi meseci so bili polni negotovosti, vsak napredek pa velik korak naprej. Danes je slika povsem drugačna – fantje so živahni, radovedni in polni energije, kot pravijo starši, jih je skoraj nemogoče ujeti pri miru, še manj pa v objektiv.
Ganljivo srečanje, ki ga ne pozabiš
Ob ponovnem srečanju je bilo čutiti nekaj posebnega – mešanico veselja, ponosa in olajšanja. Zdravniki, ki so jih nekoč spremljali iz dneva v dan, so zdaj videli rezultat svojega dela: štiri zdrave dečke, ki počasi dohitevajo razvojne mejnike svojih vrstnikov. Starša Milana in Nemanja Petrović poudarjata, da so bili začetki izjemno naporni, danes pa prevladuje predvsem hvaležnost. »Najpomembneje je, da so vsi zdravi,« pravita.
Redka zgodba tudi za stroko
Zgodba četverčkov pa skriva še eno zanimivost, ki preseneča tudi medicinsko stroko. Matej, Luka in Marko so enojajčni trojčki, Jovan pa njihov brat dvojček, saj je med nosečnostjo hranila prejemal iz druge posteljice. Takšna kombinacija je redka, kar zgodbi daje še dodatno težo in pomen.
Danes drugačen vsakdan, a isti občutek hvaležnosti
Družina danes živi v Celju, njihov vsakdan pa je dinamičen in zahteven. Mama dopoldne večinoma sama skrbi za štiri malčke, popoldne pa se ji pridruži oče, doma pa jih čaka še starejši brat Konstantin, ki se z veseljem igra z mlajšimi. Vsak izlet zahteva natančno organizacijo, zato so morali običajni avto zamenjati za kombi. A prav ta obisk Ljubljane, dve leti kasneje, ni več povezan s strahom, temveč s hvaležnostjo – in opominom, kako daleč lahko prideš, če imaš ob sebi prave ljudi ob pravem času.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook/UKC Ljubljana

6 days ago
36








English (US)