Vrh EU-Zahodni Balkan o pomenu strateškega partnerstva med stranema

Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana se bodo danes sestali na srečanju v Bruslju, v ospredju katerega bo krepitev strateškega partnerstva med stranema. Osredotočili se bodo na postopno vključevanje zahodnobalkanskih držav, ki se želijo pridružiti uniji, v politike EU ter sodelovanje na področjih zunanje politike in upravljanja migracij.

Kot so zapisali na Evropskem svetu, je namen vrha EU-Zahodni Balkan, na katerih se voditelji od leta 2018 sestajajo redno, poudariti pomen političnih in gospodarskih odnosov med stranema v trenutnih geopolitičnih okoliščinah.

Med drugim bodo na vrhu, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob, govorili o sodelovanju na zunanjepolitičnem področju, predvsem v povezavi z rusko agresijo na Ukrajino. EU zahodnobalkanske partnerice že vse od začetka agresije pred skoraj štirimi leti poziva k upoštevanju evropskih sankcij proti Moskvi. Večinoma to izpolnjujejo, medtem ko Srbija tega ne želi storiti.

Na dnevnem redu imajo še pregled izvajanja načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, v okviru katerega šesterica držav iz regije v zameno za sprejemanje reform prejema evropska sredstva. Namen teh reform je postopoma vključevati države v evropski notranji trg, unija pa jih želi že v času približevanja uniji vključiti tudi v druge politike.

Na poti v EU sicer najbolje kaže Črni gori, ki je v torek zaprla dodatna poglavja v okviru pristopnih pogajanj, in Albaniji. Severna Makedonija, BiH in Kosovo medtem glede na novembra objavljeno širitveno poročilo niso naredili bistvenega napredka, v Srbiji pa se je izvajanje reform celo upočasnilo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v torek zvečer sporočil, da se srečanja v Bruslju ne bo udeležil, saj da želi zaščititi interese Srbije. Zagotovil je, da njegova država ostaja na evropski poti.

Širitev EU bo sicer tudi ena od tem četrtkovega zasedanja Evropskega sveta.