ARTICLE AD
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu trditve iz predloga nezaupnice komisiji, ki ga je vložil skrajno desni evropski poslanec Gheorghe Piperea, označila za lažne. Eden glavnih očitkov komisiji je nepregledno ravnanje v času pandemije covida-19, kar je von der Leyen zavrnila.
Romunski evroposlanec je Bruslju v razpravi o predlogu nezaupnice komisiji pod vodstvom von der Leyen med drugim očital pomanjkanje preglednosti in spoštovanja pravosodja, kar je z odločitvijo o naročanju cepiv proti covidu-19 po njegovih besedah med drugim potrdilo tudi Sodišče EU.
To je maja razveljavilo sklep, s katerim je komisija zavrnila dostop do sporočil, ki si jih je predsednica v času pandemije izmenjala z izvršnim direktorjem farmacevtskega podjetja Pfizer Albertom Bourlo.
Piperea je zatrdil še, da je Evropska komisija v zadnjih šestih letih, odkar jo vodi nemška političarka, pri pomembnih odločitvah “državam članicam odvzela pooblastila in ignorirala Evropski parlament”.
Von der Leyen je trditve iz predloga nezaupnice označila za lažne. Pri tem je spomnila na začetek pandemije covida-19, ko se je po njenih besedah zdelo, da ni luči na koncu predora.
“Vendar pa prav tako nisem pozabila, kaj smo dosegli skupaj,” je povedala. Izpostavila je hiter razvoj cepiva proti covidu, enakopraven dostop do cepiva za vse države članice in okrepitev industrijske proizvodnje.
Poudarila je, da je sicer bila v stikih z vodilnimi v farmacevtskih podjetjih, vendar pa so vse države članice pogodbe o nabavi cepiv podrobno preučile in jih podpisale.
“Ni bilo skrivnosti, skritih določb ali obveznosti, da države članice kupijo cepivo. Vseh 27 članic se je po lastni volji odločilo za nakup cepiva,” je povedala predsednica komisije.
Ob koncu je nagovorila še vse člane proevropskih in prodemokratičnih političnih skupin Evropskega parlamenta, ki jim je zagotovila, da je komisija pripravljena delati za kompromis in enotnost.
Evroposlanci bodo o predlogu nezaupnice, pod katerega so se podpisali člani treh skrajno desnih političnih skupin, glasovali v četrtek. Ni sicer pričakovati, da bi predlog prejel zadostno podporo. Da bi bil sprejet, mora prejeti dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki hkrati predstavlja večino vseh članov parlamenta.