Vok ali kako ta ponvasta skleda velja za enega najbolj zdravih kuhinjskih pripomočkov

Kuhanje v letu 2025 postaja preplet praktičnosti in želje po zdravju. Med številnimi kuhinjskimi orodji, ki obljubljajo popolno ravnovesje med okusom in hranilno vrednostjo, se eden še posebej vztrajno vrača na sezname priporočil – vok. Na prvi pogled je to le nekoliko ukrivljena ponev. A njena zgodovina, način uporabe in vpliv na sestavine jo postavljajo med najbolj premišljene in učinkovite pripomočke v sodobni kuhinji.

Kuhanje v voku ni zgolj tehnična odločitev. Gre za filozofijo priprave hrane, ki združuje tradicijo in prehransko ozaveščenost. Hrana, pripravljena v voku, se ne kuha do razpada. Ne peče se do suhosti. Zadrži teksturo, barvo in – kar je danes vse bolj pomembno – hranilne snovi.

Pogosto se sprašujemo, kako bi lahko jedli bolje, brez da bi porabili več časa. Vok ponuja odgovor. A preden skočimo v ta način kuhanja, je dobro razumeti, kaj vok v resnici omogoča – in zakaj ni vseeno, kako ga uporabljamo.

Vročina, ki prepriča: zakaj vok spremeni pravila igre

V središču skrivnosti voka je toplota – intenzivna, enakomerna in usmerjena. Zaradi svoje oblike vok omogoča hitro kuhanje pri visoki temperaturi, s čimer se površina sestavin hitro zapre, notranjost pa ostane sočna. To pomeni manjšo izgubo vitaminov in mineralov, predvsem pa krajši stik s toploto, ki običajno povzroči razgradnjo občutljivih snovi.

Takšen način priprave ne potrebuje veliko maščobe. Ravno nasprotno. V vročem voku lahko z minimalno količino olja dosežemo učinek pečenja, ki bi ga drugje dosegli le z obilnejšim premazom. Poleg tega se sestavine v voku ves čas premikajo – mešanje je ključno. Hrana se zato ne oprime dna, ne izsuši in ohrani tisto živo, svežo noto, ki jo je sicer težko doseči.

Tak kuharski pristop je izjemno prilagodljiv. V vok lahko dodajamo sestavine v zaporedju, ki omogoča optimalno pripravo vsake posebej. Trša zelenjava gre v ponev prej, mehkejša kasneje. Tako vsaka sestavina dobi svoj trenutek. In vsaka jed postane sestavljena zgodba okusov, ne le mešanica.

Kako vpliva na naš krožnik?

Hrana, pripravljena v voku, ni zdrava zgolj zaradi manjše količine olja. Gre za celostni učinek. Zelenjava v voku ohrani barvo – znak, da ohrani tudi več hranil. Beljakovine, hitro popečene, ostanejo mehke in prebavljive. Ogljikovi hidrati, kot so rezanci ali riž, se povežejo s sestavinami brez odvečnega omaka, ki bi skrivala njihovo osnovno kakovost.

Še več: kuhanje v voku spodbuja uporabo svežih sestavin. Zaradi kratkega časa priprave ni prostora za zamrznjene polizdelke ali predkuhane kompromise. Vok zahteva pripravo – rezanje, načrtovanje, pozornost. In prav v tem tiči razlog, da ljudje, ki redno kuhajo v voku, običajno tudi jedo bolj uravnoteženo.

Vok je tudi kulturni nosilec. Azijska kulinarika, ki jo pogosto povezujemo s to obliko priprave, v svoji osnovi temelji na ravnotežju: okusov, barv, temperatur in tekstur. To ravnotežje se prenese na vsak krožnik. In počasi, skoraj nevede, tudi na naše prehranske navade.

Kuhanje v voku s pokrovko

Kako začeti

Začetek kuhanja v voku ne zahteva velikih investicij, a zahteva nekaj zavedanja. Prvi korak je izbira pravega voka. Material je pomemben – klasični vok iz ogljikovega jekla omogoča najboljši stik s toploto, a zahteva nego. Ob pravilni uporabi se razvije zaščitna plast, ki preprečuje prijemanje in dodaja značilen okus. Alternativa so vok ponve s premazi, a te redkeje dosegajo enako toploto.

Drugi korak je priprava. Vok mora biti res vroč, preden vanj pride prva kapljica olja. In olje mora prenesti visoko temperaturo – sezamovo, arašidovo ali repično olje so pogoste izbire. Olivno olje tu ne pride do izraza. Pomembno je tudi, da vse sestavine pripravimo vnaprej. Vok ne čaka. Ko enkrat začneš, ni prostora za rezanje med kuhanjem.

In še nekaj – ne pretiravajte s količino. Vok deluje najbolje, ko ima prostor. Preveč sestavin naenkrat pomeni izgubo toplote in učinka hitrega kuhanja. Bolje manj, a učinkovito.

Vok ni čudežni pripomoček. Ni trend. Je povabilo k drugačnemu načinu razmišljanja o hrani. Spodbuja hitrost, a ne površnost. Omogoča zdravje, a ne strogo omejevanje. Odpira vrata kreativnosti, a zahteva spoštovanje osnovnih zakonitosti kuhanja.

Vsakič, ko segrejemo vok, stopimo v proces, ki ni le priprava obroka, ampak tudi način, kako ravnamo s sestavinami, s časom, s svojim telesom. To je kuhanje, ki ne zahteva veliko, a vrača še več. In čeprav se zdi, da gre zgolj za ponev, gre v resnici za kuhinjski kompas – usmerjen v okus, ravnovesje in dobro počutje.

Objava Vok ali kako ta ponvasta skleda velja za enega najbolj zdravih kuhinjskih pripomočkov se je pojavila na Vse za moj dan.