Voditelji grenlandskih strank zavrnili Trumpove ozemeljske težnje

Voditelji grenlandskih parlamentarnih strank so bili v petek znova kritični do izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Kot so dejali, je Trumpov odnos popolnoma nesprejemljiv, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Mi – voditelji vseh strank – ne moremo sprejeti ponavljajočih se izjav o priključitvi in nadzoru nad Grenlandijo. Kot vodje strank menimo, da je takšno ravnanje nesprejemljivo do prijateljev in zaveznikov v obrambnem zavezništvu,” so v skupni izjavi, objavljeni na Facebooku, zapisali voditelji petih grenlandskih parlamentarnih strank.

Njihova skupna izjava sledi četrtkovemu srečanju med Trumpom in generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem, ko je ameriški predsednik znova izrazil željo po priključitvi Grenlandije. Ta je avtonomno ozemlje Danske, sicer članice zveze Nato.

Trump je Rutteja celo prosil za pomoč pri tem, češ da je priključitev Grenlandije potrebna za mednarodno varnost. Rutte je odvrnil, da se ne bo spuščal v zadevo, je pa priznal, da je arktična regija vse bolj pomembna za varnost Nata, saj se tako Rusija in Kitajska zanimata zanjo.

Premier Grenlandije Mute Egede je v četrtek ponovil, da Grenlandija nikoli ne bo del ZDA. “Tokrat moramo zaostriti zavrnitev Trumpa. Ljudje nam ne smejo še naprej izkazovati nespoštovanja,” je zapisal na Facebooku.

Tudi danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen se je v petek odzval na Trumpove najnovejše pripombe in dejal, da Grenlandije ne more prevzeti druga država.

“Če pogledate pogodbo o Natu, listino ZN ali mednarodno pravo, Grenlandija ni odprta za priključitev,” je nadaljeval. Kot je dodal, na torkovih grenlandskih parlamentarnih volitvah ni videl nobenih znakov, da bi ljudje želeli postati Američani.

Grenlandija je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom s približno 55.000 prebivalci. V središču pozornosti mednarodne javnosti se je znašla, potem ko je Trump januarja zagrozil z možnostjo njenega vojaškega zavzetja, saj da jo ZDA potrebujejo za gospodarsko varnost.

Veliko večino otoka, ki je bogat z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo. Ameriška vojska ima tam sicer že vojaško oporišče.