Smo se zmotili? Nova razlaga za rdečo barvo Marsa.

Smo se zmotili? Nova razlaga za rdečo barvo Marsa.

Mars, znan po svoji izraziti rdeči barvi, že stoletja buri domišljijo opazovalcev neba. Ta rdečkasti odtenek, ki ga lahko opazimo celo s prostim očesom, je postal zaščitni znak planeta in ena njegovih najbolj prepoznavnih značilnosti. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je rdeča barva posledica suhe oksidacije železa v obliki minerala hematita, ki naj bi nastal po izginotju vode s površine planeta. Nova študija, ki jo je vodil planetarni geolog Adomas Valantinas z univerze Brown v ZDA, pa prinaša svež pogled na to, kako je Mars dobil svojo značilno barvo. Raziskava nakazuje, da je za rdečico morda odgovoren drug proces – takšen, ki vključuje vodo, piše Sciense Alert.

Znanstveniki so v laboratoriju skušali poustvariti marsovski prah z uporabo različnih vrst železovega oksida. “Ugotovili smo, da se ferihidrit, pomešan z bazaltom, vulkansko kamnino, najbolj ujema z minerali, ki jih opažajo vesoljska plovila na Marsu,” pojasnjuje Valantinas. To odkritje postavlja pod vprašaj dolgoletno teorijo o hematitu in odpira novo poglavje v razumevanju geološke zgodovine rdečega planeta. Čeprav je že dolgo znano, da je Mars bogat z železom in da njegova rdeča barva izvira iz procesov rjavenja, ki so se odvijali v daljni preteklosti, nova razlaga nakazuje, da je voda igrala ključno vlogo pri tem procesu.

Voda kot ključni dejavnik rjavenja

Ni več dvoma, da je nekoč po površini Marsa tekla tekoča voda. Dokazi, ki so jih zbrali roverji, kot so Curiosity in Perseverance, jasno kažejo na mokro preteklost planeta. Jezera, reke in morda celo oceani so nekoč prekrivali dele Marsove površine. Vendar so dosedanja opazovanja marsovskega prahu, zbrana z vesoljskimi plovili v orbiti, nakazovala, da v njem ni sledi vode. To je znanstvenike pripeljalo do sklepa, da je za rdečo barvo odgovoren hematit, mineral, ki nastane v suhih razmerah po izginotju vode. A nova raziskava to teorijo postavlja na glavo.

Valantinas in njegova ekipa so podrobno analizirali podatke z Marsa, vključno z meritvami roverjev in sestavo meteorita, ki izvira s tega planeta. Njihove ugotovitve kažejo, da je ferihidrit (mineral železovega oksida, ki nastane v prisotnosti hladne vode) verjetnejši kandidat za rdečico Marsa. V poskusih so raziskovalci zmleli različne oksidirane železove minerale do velikosti zrn, ki ustrezajo prahu na Marsu, in jih primerjali z opazovanji s planeta. Rezultati so pokazali, da ferihidrit (s kemijsko formulo Fe5O8H · nH2O) bolje ustreza podatkom kot hematit. To pomeni, da je moral Mars zarjaveti, ko je bila voda še prisotna, kar premika časovnico tega procesa v zgodnejše obdobje, kot smo mislili doslej.

Spreminjanje pogleda na Marsovo preteklost

Odkritje ferihidrita kot možnega vzroka za rdečo barvo Marsa ima širše posledice. “Mars je še vedno rdeči planet. Samo naše razumevanje, zakaj je rdeč, se je spremenilo,” poudarja Valantinas. Če drži, da je ferihidrit nastal v prisotnosti vode in nato ostal stabilen v današnjih suhih razmerah na Marsu, bomo morali prilagoditi svoje razumevanje geološke zgodovine planeta. Namesto da bi rjavenje potekalo po izginotju vode, kot je predlagala teorija o hematitu, nova razlaga nakazuje, da se je proces začel že v času, ko je bil Mars še moker. Rdeči prah, ki danes prekriva površino, bi lahko nosil subtilne sledi te vodne preteklosti.

Da bi dokončno potrdili te ugotovitve, bo potrebnih več dokazov. Na srečo so vzorci marsovskega prahu že zbrani in čakajo na analizo. “Ko bomo te dragocene vzorce prinesli v laboratorij,” pravi fizik Colin Wilson iz Evropske vesoljske agencije, “bomo lahko natančno izmerili, koliko ferihidrita vsebuje prah in kaj to pomeni za zgodovino vode – ter morda celo za možnosti nekdanjega življenja na Marsu.”

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Portal24; Foto: Pixabay

Objava Smo se zmotili? Nova razlaga za rdečo barvo Marsa. je bila najprej objavljena na Portal24.