Ljubljana z novo Ilirijo končno ob bok regiji (ozadje)

Odprtje Športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, slovensko prestolnico končno postavlja ob bok evropskim. Dolga leta je Ljubljana veljala za edino prestolnico v Evropski uniji brez pokritega olimpijskega bazena. Gradnja se je naposled začela leta 2022, novo pridobitev pa bodo predali namenu v torek.

Uradno odprtje Ilirije bo potekalo ob 18.30 v torek, na njem pa bosta ob ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću sodelovala tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac. V naslednjih dveh dneh bodo potekali dnevi odprti vrat, v tem času si bodo kompleks lahko ogledali meščani.

Gre za pomembno pridobitev za šport v prestolnici, ki dolga leta čaka na pokrit olimpijski bazen. Športni center bo imel ob parku Tivoli sicer še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center, na zunanji površini proti Narodnemu domu pa še rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkarski igrišči ter atletsko stezo s šestimi progami.

Pred vhodom v plavalni center je bilo ohranjeno in obnovljeno zgodovinsko pročelje stare stavbe Ilirije iz leta 1929, posvečeno Stanetu Bloudku, njegovem delu in življenju. Celoten športni kompleks bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.

Časovnica gradnje, ki se je začela leta 2022, se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih mesecih tudi samo odprtje objekta. Svoje je pri zamudi dodal še lanski podtaknjen požar.

A Ljubljana bo v naslednjih dneh vendarle dobila moderen plavalni objekt, kjer bo ob 50-metrskem olimpijskem bazenu tudi manjši razplavalni bazen in t. i. čofotalnik za najmlajše. Če temu dodamo še prihajajoče odprtje prenovljenega 50-metrskega bazena na Vevčah in novega 25-metrskega pokritega bazena, so se v zadnjih letih pogoji za plavanje v prestolnici pomembno izboljšali.

Zgodba z gradnjo olimpijskega bazenskega kompleksa v Ljubljani ima sicer zelo dolgo brado. Potrebe po pokritem objektu so stare že toliko, kot je obstoj prvotne Ilirije, katerega pobudnik je bil inženir in športni pionir Bloudek.

Le najstarejši Ljubljančani pomnijo, da je imela stara Ilirija v kletnih prostorih ob kotlovnici manjši pokriti bazenček, kjer je med drugim vadil tudi prvi slovenski dobitnik kolajne na evropskem prvenstvu Tone Cerer (1936).

Pozneje se je v 60. letih pojavila ideja o pokritem bazenu ob gradnji nove šole v Šentvidu, leta 1973 pa je pokrit bazen vendarle zrasel v Tivoliju. Sprva je bil dolg 33 metrov, da bi bil primeren tudi za vaterpolo, ob prenovi pa so ga skrajšali na 25 metrov.

A že takrat je bil objekt takorekoč zastarel za potrebe vrhunskega športa. Kranj je imel pokrit 25-metrski bazen že desetletje pred Ljubljano in v njem so se gradili uspehi kranjskega vaterpola in bratov Petrič.

Nov razkorak se je pojavil leta 1995, ko so v Kranju odprli pokrit olimpijski bazen, sledil je objekt v Mariboru, pred leti tudi v Kopru, pa nazadnje 25-metrski bazen v Novi Gorici. Ljubljanska politika je svoje obljube pozabljala in prestolnica je čakala.

Že v nekdanji skupni državi in nato v 90. letih se je potreba po pokritem bazenu namreč razvijala tudi v Ljubljani, kjer so v težkih razmerah trenirali olimpijci Igor in Nace Majcen, Jure Bučar in nova generacija nadarjenih športnikov na čelu s poznejšim svetovnim rekorderjem Petrom Mankočem.

Na zahteve je ob 70-letnici stare Ilirije odgovorila takratna ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je 8. maja 1999 ob robu tradicionalnega mitinga ob osvoboditvi mesta v drugi svetovni vojni postavila temeljni kamen. A to je bil le začetek čakanja na nov objekt, ki je trajalo več kot četrt stoletja.

Delno je mesto potrebe po objektu pokrilo leta 2003, ko je za potrebe ženskega dela tekmovanja na evropskem prvenstvu v vaterpolu temeljito prenovo doživelo Kodeljevo, ki je dobilo tudi t. i. presostatični balon za vadbo pozimi. Sledila je prenova Kolezije, Ilirija je ostala v predalih.

Zanimivo je bilo obdobje ob prelomu tisočletja, ko sta Plavalno zvezo Slovenije vodila Ivan Zidar in Jure Prosen iz slovenskega gradbenega velikana SCT, plavalni klub Ilirijo, ki je domovala na starem bazenu, pa še eden od nekdanjih kadrov SCT Nestor Mankoč, v tem obdobju lastnik podjetja Zil Inženiring.

A dogovora z Mestno občino Ljubljana o začetku gradnje enostavno ni bilo. Medtem so nove bazene dobivali v regiji – Banja Luka, Sarajevo, Zagreb, Vukovar, Budimpešta … Reka in Trst sta z novo infrastrukturo gostila celo evropski prvenstvi v 25-metrskih bazenih.

Leta 2018 je mestna uprava pod vodstvom Jankovića naposled začela postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, razpis za izbiro gradbinca pa je nato bil izdan julija 2021.

Kompleks je po kar 18 aneksih k pogodbi vreden 62,5 milijona evrov z DDV. Različna so mnenja o smotrnosti vložka v kompleks, ta se je povečal s prvotnih 53 milijona evrov z DDV, a Janković vztraja, da pri tem ne gre za podražitve, temveč za dodatna dela.

Ob tem župan poudarja, da bo objekt zaradi svoje zasnove in uporabe sončne energije ocenjen za skoraj ničenergijsko stavbo in bo upravičen do financiranja Eko sklada v znesku štiri milijone evrov, tudi sicer bo veliko energije za delovanje pridobil iz obnovljivega vira – sonca.

Izvedbo projekta je ob koncu leta 2024 preverilo tudi računsko sodišče, ki je izvedlo revizijo smotrnosti ljubljanske občne pri uresničevanju javnega interesa na področju investicij v javno bazensko infrastrukturo, poleg Ilirije še kopališča na Vevčah. Po mnenju računskega sodišča, ki je bilo objavljeno konec lanskega leta, je bila občina pri uresničevanju javnega interesa uspešna in delno učinkovita.

Navdušenja nad novim objektom ne skrivajo v ljubljanskih plavalnih klubih, ki bodo končno imeli enakovredne pogoje s klubi v drugih državah. Enako je na Plavalni zvezi Slovenije, kjer že načrtujejo nekatera tekmovanja v novem objektu.

Bolj nejevoljni so bili na zvezi konec januarja, ko so imeli na novem objektu po dolgih letih zagotovljen prenos domače tekme na televiziji, a so zaradi prelaganj odprtja objekta naposled ostali brez njega.

Zdaj vse kaže, da bodo ljubljanski plavalci dobili nov dom za vadbo, na Kodeljevem pa bo več prostora za ljubljanski vaterpolo, ki je zavzel pomembno mesto v slovenskem prostoru.

Predstavniki športa pa opozarjajo, da ima nov objekt tudi pomanjkljivost pri pogojih za umetnostno plavanje. Bazen je za velika tekmovanja preplitek, obenem pa upajo, da bo prestolnica morda vendarle našla kje še sredstva za podvodni zvočnik, ki bi omogočal vsaj kakovostno vadbo športu, ki je v zadnjih letih v Sloveniji doživel razcvet.