Vlada sprejela uredbo o sežiganju komunalnih odpadkov

Vlada je danes sprejela uredbo o gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov. Predvidene so do tri sežigalnice, vključno z obstoječo celjsko, ki bi lahko skupno obdelale do 140.000 ton odpadkov. Koncesiji bi lahko podelili v začetku 2026, novi sežigalnici, predvidoma v Ljubljani in Mariboru, pa postavili v sedmih letih.

Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov predvideva podelitev do treh koncesij za 30 let za obrate, ki bi sprejemali odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki z določenih območij države ter s sežigom proizvajali toploto za daljinsko ogrevanje in hkrati predvidoma tudi elektriko.

“Gre za zelo pomemben korak v smeri urejanja področja, kjer je v Sloveniji že nekaj let oz. desetletij velik sistemski manko. Trenutno izvažamo več kot 75 odstotkov naše letne količine odpadkov, kar pomeni, da smo popolnoma odvisni od tujih obratov,” je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

“Gre za naše odpadke in smo ena redkih držav, ki za to nimamo poskrbljeno,” je o predvidenem povečanju samozadostnosti povedal Kumer.

Cena odvoza v tujino se viša, poleg tega so zmogljivosti v bližnjih državah omejene oz. se krčijo, kar pomeni, da se odpadki odvažajo v bolj oddaljene države, kot sta Danska in Nizozemska, kar zaradi prevoza pomeni dodatno obremenjevanje okolja. Zastoji pri prevzemanju odpadkov v tujini povzročajo kopičenje odpadkov v Sloveniji, kar povečuje tveganje med drugim za požare, je opozoril minister.

Ena od treh koncesij bo podeljena za obstoječi obrat v Celju, ki ima novo dovoljenje za sežig do 40.000 ton odpadkov letno. Ostala dva bi lahko bila glede na potrebe pokrivanja določenega območja države in pogoja, da je proizvedena toplota porabljena za daljinsko ogrevanje, v Ljubljani za zahodni del in v Mariboru za vzhodni del države.

Trije obrati bi lahko po pogojih gospodarske javne službe termično obdelali 140.000 ton, skupno pa do 220.000 ton komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji.

Skupna količina za obrat v Celju je 40.000 ton, za obrat v Ljubljani 130.000 ton in za obrat v Mariboru 50.000 ton. Kakšen bo v okviru tega delež odpadkov, obdelanih po pogojih gospodarske javne službe, v posameznem obratu, še ni določeno.

Ceno storitev gospodarske javne službe bo določila vlada za triletno obdobje, pri čemer bo glede na metodologijo v uredbi upoštevala med drugim upravičene stroške glede na količino prevzetih odpadkov. Ministrstvo pričakuje, da bodo na položnicah ljudi cene za prevzemanje odpadkov nižje, prav tako bi se lahko znižala cena daljinskega ogrevanja.

Skupno do 80.000 ton zbranih odpadkov (omenjena razlika med 140.000 in 220.000 ton) bi lahko obrati v primeru prostih zmogljivosti uporabili za izvajanje t. i. posebnih storitev. To so med drugim sežig kosovnih odpadkov ter odpadkov iz papirja in kartona, plastike, lesa in tekstila.

Natančne lokacije novih obratov niso opredeljene. Različne možnosti se bo tehtalo v okviru postopkov umeščanja v prostor, ki med drugim zajemajo tudi presojo vplivov na okolje. Minister poudarja, da so okoljski pogoji skladno z evropskimi pravili zelo strogi. Uredba določa, da bodo morale biti uporabljene najboljše razpoložljive tehnologije.

Javni razpis za izbiro koncesionarjev bo mednaroden, na ministrstvu ciljajo na to, da bi bil objavljen do poletja. V idealnem primeru, npr. brez pritožb, bi lahko koncesijske pogodbe podpisali v začetku leta 2026. Nova obrata naj bi bila glede na uredbo postavljena in tudi priključena na daljinsko ogrevanje najpozneje v sedmih letih.

Finančnega okvira, razen omenjene določitve cen za kritje stroškov gospodarske javne službe, uredba ne določa; šlo bo za investicije občin, ni pa izključeno morebitno sofinanciranje države.

Za vmesno obdobje ministrstvo načrtuje, da bi prek razpisa za celotno območje države za štiri leta določili enega prevzemnika. “S tem bi prišli v bolj predvidljivo okolje, strošek prevzema odpadkov bi bil nižji, en prevzemnik z garancijo države bi se lahko tudi uspešneje pogajal za izvoz odpadkov,” je dejal minister.

Sedaj se vsak prevzemnik sam dogovarja in lahko zagotavlja količine za krajše obdobje, kar pomeni, da v poštev pride v glavnem izvoz za sosežig v cementarnah, medtem ko naj bi sposobnost zagotavljanja večjih količin odpirala možnost sklenitve večletnih pogodb s sežigalnicami.

V obeh največjih mestnih občinah so že izrazili interes za postavitev naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov in so čakali na sprejem uredbe.

Ljubljanski župan Zoran Janković je lani ocenil, da bi lahko bila sežigalnica zgrajena v petih letih, najprimernejša lokacija pa da je ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju. Z direktorjem Energetike Ljubljana Samom Lozejem sta januarja letos ocenila, da bo s sežigalnico izpustov manj, cena ogrevanja pa bo za 20 odstotkov nižja, kot je sedaj.

Mestna občina Maribor je na februarski predstavitvi poslancem DZ in županom okoliških občin ponovila svojo pripravljenost na postavitev objekta za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Lokacija je izbrana, objekt je predviden na Teznem, stal naj bi 60 milijonov evrov. Župan Saša Arsenovič je to označil kot trajnostno rešitev, s katero bi med drugim dosegli samooskrbo in predvidljive stroške ravnanja z odpadki.