Vlada pripravlja novo obliko cenzure, ki bo omogočala mafijsko poslovanje podjetij

Vlada, ki je ob nastopu mandata na veliko opevala, da nas pod njeno vladavino čaka svoboda, je začela pripravljati in sprejemati spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na način, ki novinarjem otežuje dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij. 

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je avgusta izdala obvestilo, s katerim je javnost informirala o omejitvi javnega dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb, ki izhajajo iz registra dejanskih lastnikov (RDL). Ker hiter dostop do registra pomaga razkrivati pranje denarja, fiktivna podjetja, slamnate lastnike in politično-gospodarske povezave, ne čudi, da je vladna poteza deležna tudi nekaterih kritik.

Vlada se po poročanju portala Preiskovalno.si sklicuje na razsodbo evropskega sodišča izpred treh let, skladno s katero je bila zaradi varstva osebnih podatkov in zasebnosti “razveljavljena pristojnost iz 5. direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je predvidevala splošno javno dostopnost registra dejanskih lastnikov”. Dostop do podatkov, kot so osebno ime, država prebivališča in višina lastniškega deleža, je vlada označila kot nesorazmeren. Čeprav se strinja, da je cilj preprečevanja pranja denarja upravičen, vseeno želi sprejeti odločitev, da lahko zgolj posamezniki s preverjenim upravičenim interesom dostopajo do informacij o lastnikih, to pa ne velja za širšo javnost.

Foto: STA, Pixabay

Mainstreamovski mediji ne kažejo pretirane zaskrbljenosti

Nekatere države, kot so denimo Ciper, Luksemburg in Nemčija, so takoj omejile dostop, druge pa ne (denimo Francija, Latvija, Estonija, Slovaška, Češka, Poljska, Danska, Bolgarija). Slovenija se je uvrščala v drugo skupino držav, vendar se je to sedaj spremenilo. Dostop do podatkov je pri nas omogočen novinarjem in tistim, ki bodo izkazali upravičen interes (denimo raziskovalcem), vendar bo za to treba na Ajpes vsakokrat vložiti vlogo (prek elektronske ali stacionarne pošte), s katero bo mogoče zaprositi za dostop. Ker naj bi po neuradnih podatkih o vlogi odločali pet dni, najbrž ni treba posebej poudarjati, da bo to predstavljalo oviro za opravljanje novinarskega dela. “Tudi z zavlačevanjem se lahko omejuje novinarjeva pravica do dostopa do informacij in pravica javnosti do obveščenosti. Namesto da bi v medijih zazvonili vsi alarmni zvonci, so novinarji pomenljivo tiho,” so do novinarskih kolegov kritični na prej omenjenem portalu.

Kot še navajajo, je pri “dejanskem lastništvu problem pogosto v lastniških verigah, ki vodijo do podjetij, registriranih v davčnih oazah”. Ob tem izpostavljajo, da “politiki ali ljudje, povezani z aktualno vlado, uporabljajo davčne oaze ali tam ustanavljajo podjetja”. V navezavi na to ni mogoče pozabiti na lanskoletno razkritje, da je podjetje finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je bilo pred volitvami prepisano na njegovo ženo, nakazalo denar v davčno oazo Belize (več o tem je mogoče prebrati tukaj).

Finančni minister Klemen Boštjančič (Vir: fotomontaža, Demokracija)

Ker omejevanje dostopa do podatkov zavira podjetniško pobudo, nova ureditev ni niti najmanj všečna gospodarstvenikom. Namesto da bi obstajalo zavedanje o tem, kako pomemben je za gospodarstvo dostop do informacij, denimo ob sklepanju pogodb, bo vlada poskrbela za dodatne birokratske ovire in seveda stroške. Omejevanje dostopa do podatkov se ne veseli niti predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi. “S postavljanjem dodatnih ovir za pridobivanje podatkov, ki so ključni za razkrivanje povezav, potencialnih nasprotij interesov in korupcijskih tveganj, se zmanjšuje možnost javnega nadzora in transparentnosti postopkov,” namreč vztraja. Portal piše, da je vlada nekoliko upoštevala mnenje KPK, saj je sprva želela uvesti kar popolno blokado.

Omejevanje dostopa do informacij nedvomno posega v samo bistvo medijske svobode, ki je nujna za obstoj demokracije. Poleg tega, da se s spremembami “odpira okno za politične in gospodarske zlorabe”, portal opozarja tudi na to, da je ureditev bolj po volji podjetjem z večjo koncentracijo lastništva. “Dostop do informacij z omejevanjem pa lahko postane tudi ekskluzivno tržno blago za posebej izbrane novinarje,” so zapisali na portalu in dodali, da je to lahko še kako koristno v času pred volitvami, ko vladajoči napadajo politične nasprotnike. Ker so volitve vse bližje, nas torej najverjetneje ne more presenečati odločitev o takšnem ukrepanju.

A. H.