Visoke plače in skromni rezultati: Kako učinkovit je NPU?

Visoke plače in skromni rezultati: Kako učinkovit je NPU?

Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki naj bi bil osrednji organ za pregon gospodarskega kriminala in korupcije, je ponovno v središču kritik zaradi nizke učinkovitosti in visokih plač zaposlenih. Kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, je bila povprečna plača zaposlenih v decembru 2024 kar 5.461 evrov bruto, najvišja izplačana plača pa je dosegla 9.160 evrov. Medtem se številke o raziskanih primerih gospodarskega kriminala zmanjšujejo, kar po poročanju Info360 sproža vprašanja o smotrnosti delovanja urada.

Po uradnih podatkih je bilo v letu 2023 ugotovljene za 40 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, v letu 2024 pa le še 7,4 milijona evrov. Ta trend odpira dvome o učinkovitosti NPU, še posebej, ker so kljub manjšemu številu kriminalistov policijske enote v Ljubljani in Kopru na letni ravni vložile več kazenskih ovadb kot NPU. Prav tako sta bili v teh enotah izvedeni več finančnih preiskav po zakonih o kazenskem postopku in odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Kljub tem rezultatom so plače v NPU izjemno visoke. Kot poroča Info360, je najvišja plača v decembru 2024 dosegla 9.158 evrov bruto in je pripadala kriminalističnemu inšpektorju – preiskovalcu I. Ta znesek vključuje osnovno plačo, dodatke za delovno uspešnost in posebne pogoje dela. Policija visoka decembrska izplačila pojasnjuje s preiskovanjem umora, pri katerem so preiskovalci delali ponoči in med vikendi.

Očitki o politizaciji policije

Po poročanju Info360 je kritike na račun NPU izrekel tudi nekdanji kriminalist in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Ocenjuje, da se je s trenutno vlado stanje v policiji poslabšalo, kar naj bi potrjevala primera nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića in direktorja NPU Darka Muženiča. Kos meni, da policija ne more biti ponosna na raziskanost večjih primerov gospodarskega kriminala, kar nakazuje na pomanjkanje strokovnosti in politično motivirane odločitve.

Podobnega mnenja je tudi penologinja in novinarka Damijana Žišt, ki opozarja, da je NPU postal nekakšna “trdnjava zase”, kjer ni jasno, kdo nadzira njegovo delo. Kritična je do imenovanja posameznikov brez ustreznih kompetenc na vodilne položaje v policijskih upravah, hkrati pa opozarja na nenavadne prakse, kot je ovadba šefa policije s strani varovane osebe in večkratna ukinitev varovanja vrhunskim tožilcem, ki preganjajo organizirani kriminal.

Prepozne preiskave in politične povezave

Kot primer neučinkovitosti NPU se navaja preiskava afere Litijska, kjer so kriminalisti potrebovali leto dni, da so zaslišali primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, enega ključnih akterjev posla. Ta je po zaslišanju dejal, da kriminalisti niso upoštevali cenitve objekta, ki jo je naročilo državno odvetništvo, temveč so se oprli na nepremičninski oglas, objavljen pred prodajo.

Očitki na račun direktorja NPU Darka Muženiča niso novi. Kot je ugotovila preiskovalna komisija Državnega zbora v obdobju 2014-2018, je Muženič kot vodja Sektorja za preprečevanje pranja denarja tujim uradom pošiljal napačne informacije glede iranskega pranja denarja v NLB. Nekdanji minister Anže Logar je ob tem opozoril, da je pri tem primeru šlo za politični vpliv na vseh ravneh.

Portal24; Foto: Zajem zaslona RTV SLO

Objava Visoke plače in skromni rezultati: Kako učinkovit je NPU? je bila najprej objavljena na Portal24.