Vinji Vrh – štiri slovenske vasi z istim imenom, a vsaka s svojo zgodbo

Ime Vinji Vrh se sliši domače, skoraj poetično. Marsikdo bi pomislil, da gre za eno vasico, skrito med vinogradi, a v resnici jih je več – kar štiri. Eno naselje stoji v občini Brežice, drugo v Šmartnem pri Litiji, tretje v Šmarjeških Toplicah, četrto pa pri Semiču. Čeprav si delijo ime, so njihove podobe, značaj in število prebivalcev zelo različni. Skupna jim je le povezanost z gričevnato pokrajino in z vinom, po katerem ime najverjetneje izvira.

Ime, ki ga nosijo štiri različne vasi

Vinji Vrh – kraj, ki bi ga na zemljevidu Slovenije zaman iskali kot enega samega, je pravzaprav štirikrat zapisan v registru naselij. Takšnih primerov v Sloveniji ni malo, vendar je redko, da bi ime zvenelo tako značilno in domače, da bi ga nosili kraji v kar štirih regijah.

Vinji vrh, Šmarješke Toplice

Vinji Vrh v občini Brežice

Vinji Vrh v občini Brežice šteje 61 prebivalcev. Pred dvema letoma jih je bilo 63, pred tremi 60, kar pomeni, da število nekoliko niha, a se ohranja stabilno. Na 1,164 kvadratnega kilometra živi 54 ljudi na kvadratni kilometer, kar je za to gričevnato območje Posavja povsem običajno.

Vas z mirnim utripom

Vas leži med reko Krko na ravnini proti vzhoud in gozdovi vznožja Gorjancev proti jugu. Vas s tipičnimi kraškimi vrtačami, vinogradi in gozdovi. Kljub majhnosti je vas razmeroma živahna – nekaj domačinov še vedno skrbi za vinograde, nekaj se jih vozi na delo v Brežice. Vaški značaj ohranjajo stari hlevi, preurejeni v vinske kleti, in cerkev na sosednjem hribčku, od koder se razprostira razgled vse do Orlice na hrvaški strani.

Moški prevladujejo, a le za odtenek

V naselju po zadnjem štetju živi 35 moških in 26 žensk. Takšno razmerje je v manjših krajih pogosto, saj moški pogosteje ostanejo v domačih hišah, ženske pa se po šolanju odselijo v večja mesta. Gostota prebivalstva 54 ljudi na kvadratni kilometer nakazuje, da gre za redko poseljeno, a lepo urejeno okolje, kjer se življenje še vedno vrti okrog narave.

Vinji Vrh pri Šmartnem pri Litiji – najmanjši med vsemi

Vas s komaj osmimi prebivalci

Na hribovitem območju občine Šmartno pri Litiji se skriva najmanjši Vinji Vrh v državi. Leta 2025 ima le osem prebivalcev. Pred tremi leti jih je bilo deset, kar pomeni, da gre za eno najmanjših stalno naseljenih točk v širši osrednjeslovenski regiji.

Površina naselja meri 0,575 kvadratnega kilometra, gostota prebivalstva pa le 12 ljudi na kvadratni kilometer. Številke so majhne, a kraj ima tisto redko tišino, ki jo iščejo ljudje, naveličani mestnega hrupa. Tu še slišimo veter med krošnjami, korake po makadamski poti in glasove sosedov, ki se med sabo vsi poznajo po imenu.

Vztrajanje kljub praznim hišam

Čeprav je nekaj domačij zapuščenih, se v zadnjih letih pojavlja zanimanje za nakup hišic za oddih. Mnogi, ki iščejo mir, se sem vračajo ob koncih tedna. Poletja so topla, zime mile, gozdovi okoli vasi pa nudijo gobe, les in zavetje. Vinji Vrh pri Šmartnem pri Litiji je ena tistih slovenskih točk, kjer je mogoče še videti, kako je izgledalo življenje nekoč.

Vinji vrh pri Šmarjeških Toplicah

Vinji Vrh pri Šmarjeških Toplicah – največji in najbolj živahen

Sredi dolenjskega vinorodnega sveta

Vinji Vrh pri Šmarjeških Toplicah je popolno nasprotje prejšnjega. Vas šteje kar 246 prebivalcev in se razteza na 2,215 kvadratnega kilometra. Gostota prebivalstva 108 ljudi na kvadratni kilometer je skoraj šestkrat večja kot pri vinjskem vrhu iz Šmartna pri Litiji.

Vas leži med griči, kjer se razprostirajo vinogradi cvička in kjer domačini še vedno ohranjajo močno vinogradniško tradicijo. Po podatkih občine se tu nahajajo tudi nekateri manjši turistični ponudniki, ki gostom ponujajo pokušine vin in domačih jedi. Blizu so znane Šmarješke Toplice, zato so hiše v zadnjih letih pridobile na vrednosti.

Rast prebivalstva in življenje v gibanju

Med vsemi Vinjimi Vrhi ima ta največjo rast prebivalstva. V zadnjih treh letih se je število prebivalcev povečalo z 239 na 246, kar za majhen kraj pomeni precej. Moških je 134, žensk 112. Vas ima nekaj mlajših družin, nekaj novogradenj, predvsem pa občutek, da se tukaj nekaj dogaja. Na gričih se slišijo traktorji, iz kleti se širi vonj po moštu, na dvoriščih otroški smeh.

Vinji Vrh pri Semiču – med vinogradi in belokranjskimi griči

Stalen in miren razvoj

Na jugovzhodu Slovenije, v občini Semič, leži še četrti Vinji Vrh. Vas ima 50 prebivalcev, kar pomeni, da se število počasi, a vztrajno povečuje. Leta 2022 jih je bilo 47. Površina kraja meri 2,328 kvadratnega kilometra, gostota prebivalstva pa 21 ljudi na kvadratni kilometer.

Lega med vinogradi in gozdovi daje vasi izjemno prijetno podobo. To je tipična belokranjska vas, kjer so dvorišča tlakovana z belim kamnom, trte se vzpenjajo po pergolah, ljudje pa še vedno govorijo s tistim mehkobnim narečjem, ki ga drugod redko slišimo.

Ohranjen značaj Bele krajine

Zanimivo je, da se v Vinjem Vrhu pri Semiču ohranjajo številni običaji. V času trgatve se vasi prelevijo v prave male skupnosti – sosedi si pomagajo, trgatev postane praznik, na koncu pa sledi še “martinovanje”, ki ga domačini radi raztegnejo v večer pesmi in domačih jedi. V teh krajih vino ni le pijača, temveč del identitete.

Vinogradi in zidanice

Ime, ki povezuje vinograde in ljudi

Pomen imena Vinji Vrh

Ime “Vinji” izvira iz besede vino, kar ni presenetljivo. Slovenija ima dolgo tradicijo vinogradništva in številne vasi z imeni, ki se nanašajo na vinograd, trto ali vino. Beseda “vrh” nakazuje lego – vse štiri vasi ležijo na ali ob gričih, kar je značilno za območja, kjer se trta najbolje počuti.

Če bi potovali od Brežic do Semiča, bi vsak Vinji Vrh pokazal svoj značaj. Prvi posavski s pogledom na Bizeljsko, drugi osrednjeslovenski z redkimi domačijami, tretji dolenjski z živahno skupnostjo in četrti belokranjski z ohranjenimi običaji.

Slovenska posebnost ponavljajočih se imen

V Sloveniji ni redko, da imajo vasi enako ime, a drugačno identiteto. Imena se pogosto ponavljajo, ker so nastajala iz naravnih značilnosti kraja. Vinji Vrh je lep primer, kako se eno ime lahko razveji v štiri zgodbe – vse povezane z vinom, zemljo in ljudmi, ki tu živijo.

Štirikrat ista beseda, štirikrat drugačna duša

Kraj, ki se ga splača raziskati

Če bi se odločili za potovanje po teh štirih krajih, bi v enem dnevu spoznali delček vsake slovenske pokrajine: Posavje, osrednjo Slovenijo, Dolenjsko in Belo krajino. Na vsakem Vinjem Vrhu bi našli trto, cerkev na griču in vsaj enega domačina, ki bi vam z veseljem natočil kozarec domačega vina in povedal, kako lepo je živeti “na vrhu”.

Beseda vrh pomeni tudi občutek miru, pogled, ki seže daleč, in življenje, ki teče počasneje. Morda je ravno zato ime Vinji Vrh tako priljubljeno.

To so slovenska naselja, kjer leta 2025 živi samo en prebivalec

Našli smo slovenska naselja, v katerih nihče več ne živi

Slovenska naselja v številkah: 12 regij, 6.035 naselij in 10.262 ulic s hišnimi številkami

Objava Vinji Vrh – štiri slovenske vasi z istim imenom, a vsaka s svojo zgodbo se je pojavila na Vse za moj dan.