Vidra se je vrnila na Sočo pri Podgori

Vidre v zadnjih letih širijo svoj življenjski prostor po celi Furlaniji - Julijski krajini in se vračajo tudi v kraje, kjer so bile v preteklosti že prisotne, vendar so zatem iz najrazličnejših vzrokov izginile. Pred nekaj dnevi so na Soči pri Podgori posneli samico vidre, ki je preplavala reko v družbi skoraj odraslega mladiča. Posnetek smo objavili tudi na naši Facebook strani.

»Pred približno petnajstimi leti smo prve vidre opazili na Trbiškem, kamor so prišle iz Avstrije. S časom so razširile svoj življenjski prostor proti jugu in naselile številne vodotoke po celi Furlaniji - Julijski krajini,« pravi naravoslovec Renato Pontarini iz Rajblja pri Trbižu, ki velja za pravega izvedenca za vidre in obenem tudi za bobre, ki so se pred leti tudi sami vrnili na Trbiško. Pontarini pojasnjuje, da se populacija vider veča tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji.

Populacija iz Slovenije

»Na podlagi sledi, ki jih pušča za sabo, vemo, da je vidra vse bolj prisotna tudi na Goriškem. Video, ki je bil posnet v Podgori, le še potrjuje naše dosedanje ugotovitve. Ker nimamo podatkov o genetski pripadnosti vider na Goriškem, lahko ugibamo, da so vezane na populacijo iz Slovenije,« pravi Pontarini, po katerem se na podgorskem videu vidi samica, ob kateri plava še mladič, ki je sicer že skoraj odrasel. Očitno si je samica uredila vidrino, tako se pravi vidrinemu brlogu, med obrežnim rastlinjem pod Podgoro ali pod Stražcami, mogoče tudi gorvodno ali dolvodno.

Vidro so v preteklosti lovili zaradi krzna, medtem ko je danes zavarovana vrsta in pomemben pokazatelj ohranjenosti vodnega okolja. Za življenje potrebuje čiste vode, dobro ohranjene obrežne pasove in dovolj plena. »Vidrina ponovna prisotnost na Soči v Gorici je nedvomno dober znak, saj potrjuje, da je kakovost vode dovolj dobra,« poudarja Pontarini.

»Podgorski« vidri sta plavali tik nad izlivom Korna v Sočo, ki je po sanaciji na ozemlju goriške občine in izgradnji čistilne naprave za novogoriške črne vode v Vrtojbi veliko čistejši kot v preteklih časih. Vgoriški potok, ki je bil nekoč zelo onesnažen, so se po zaslugi izboljšanja kakovosti vode vrnile tudi ribe.

Se bodo vrnile v Doberdob?

V preteklosti so bile vidre prisotne v večini vodotokov iz nekdanje goriške pokrajine, tudi v Doberdobskem, Prelosnem in Sabliškem jezeru.

»Pričakovati gre, da se bodo vidre kaj kmalu vrnile tudi v Doberdobsko in Prelosno jezero. Vidra je kot znano prilagojena za življenje v vodi, njena glavna hrana so ribe in dvoživke, vendar se dobro znajde tudi na suhem, saj lahko prehodi tudi zelo velike razdalje. Pred leti smo v fotopast ujeli vidro na enem izmed alpskih prelazov na višini 1400 metrov višine, in sicer sredi zime in ob enem metru snega,« poudarja Renato Pontarini. Danes vidre in tudi druge živali ogrožajo zlasti fitosanitarna sredstva, ki jih uporabljajo v kmetijstvu.

»Vidro smo leta 2023 fotografirali tudi v naravnem rezervatu ob izlivu Soče. Letos spet opažamo njene značilne iztrebke, vidreke, s katerimi označuje svoj teritorij. Po vsej verjetnosti gre za eno oz. dve vidri, tako da jih je ob izlivu Soče zaenkrat še malo. Več jih je pri izlivu Vipave v Sočo, kjer se tudi razmnožujejo,« pravi Matteo De Luca, odgovorni za biološko postajo na otoku Cona.