VIDEO (INTERVJU): Vid Kmetič iz Rajzefibra: “Zakaj ne bi v Mariboru postavili spomenik Jurčku?”

V oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Vida Kmetiča, predstavnika Rajzefibra iz Maribora.

Rajzefiber eden od stebrov društva Hiša!

Sprva bi človek pomislil, da gre za potovalno agencijo, saj samo ime pomeni potovalna mrzlica, a pod streho Rajzefibra se odkrivajo kultura, turizem in odkrivanje nesnovne dediščine na nekoliko drugačen, nekonvencionalen način. In pri tem imajo ustvarjalci kar več izzivov. Enega od programov društva Hiša! so namreč poimenovali Rajzefiber. Vid Kmetič pravi: “Društvo Hiša! je en tak dežnik, ki ima tri stebre. Tu so Živa dvorišča, ki so še starejša do Rajzefibra, ta se ukvarjajo z oživljanjem dvorišč v centru mesta, pa tudi drugod. Zadnje čase tudi z ozelenitvijo teh dvorišč. Potem je tu Center grafičnih umetnosti. Se pravi, kakor že ime pove, gre za grafiko, za delavnice grafične umetnosti /…/ in pa Rajzefiber. Gre za neke vrste preplet med kulturo, turizmom, kulturno dediščino, se pravi spoznavanje mesta na malo drugačen način.”

Tematski sprehodi in Festival sprehodov odpirajo nove poglede na mesto

Pred leti so začeli razmišljati o pomenu mesta in ugotovili, da mesto naredijo ljudje. “Čisto navadni ljudje” pravi Kmetič. In “navadne zgodbe”. In iz tega so naredili osnovo. Nato pa začeli predstavljati te zgodbe na tematskih sprehodih. In ko se spomnimo na take ljudi, se spomnimo na neke vrste posebnežev, na tiste, ki so s svojo pojavo, dejanji, obnašanji izstopali.

Jurček si zasluži spomenik, je del mestne zgodovine

In eden takih je tudi Jurček. Tudi po drugih mestih imajo posebne zgodbe,  posebne ljudi, pravi Kmetič. “Mislim, da je celo v Pragi spomenik enemu njihovemu posebnežu. In jaz se včasih tako malo poigravam ‘Zakaj ne bi v Mariboru postavili spomenik Jurčku?’ Vem, da bo zdaj nekdo rekel, zakaj pa bi nekemu posebnežu delali spomenik ali nimamo drugega. Ampak Jurček je del mestne zgodovine, kulturne dediščine. In ob spominu na Jurčka, tisti, ki smo ga poznali, vem, da lahko tudi kaka solza priteče na koncu sprehoda, ko ga omenimo.”

“Mariborčani smo malo posebni, moramo priznati,.”

Tematski sprehodi so za Kmetiča predstavitev duše mesta. Poudarja, da ima Maribor dušo.  “Mariborčani smo malo posebni, moramo priznati,” priznava Kmetič in dodaja: “Imamo svoje finte.” In iz sprehodov se je razvil Festival sprehodov. Ki se začenja z odprtim pozivom ljudem, da če imajo kako zanimivo zgodbo, jo lahko postavijo v prostor. Osem Festivalov sprehodov z veliko tematskih sprehodov je že za njimi. Pravi še, zgradbe so zanimive, govorijo tudi o tem, a predvsem vsebina, kaj je bilo tam, kaj je tam. Več kot je zapisano v Wikipediji, iz katere berejo nekateri vodiči. In sprehajalci, kot se imenujejo vodiči na tematskih sprehodih, naredijo to drugače, brez branja Wikipedije.  Sprehode sicer izvajajo tudi čez leto, ne samo med festivalom sprehodov. Namenjeni so domačim, lokalnim in tudi drugim turistom. Ponujajo pa pogled na nesnovno kulturno dediščino, ne samo centra mesta, ampak tudi po Malečniku, Studencih, Novi vasi in drugod.

Koledovanje Mariborsko je pred vrati

V pogovoru sta se voditeljica in Vid Kmetič ustavila tudi pri 11. Koledovanju Mariborskem, ki bo v torek, 16. decembra 2025. Gre za tradicijo, ki so jo obudili, oživili in jo želijo ohraniti. Tudi tu imajo odprt poziv zborom in drugim, da bi predstavili pesmi, povezane z božično-adventno tematiko. Razporedijo jih po mestu. Koledovanje Mariborsko pa se zaključi s pesmijo Sveta noč, ki jo vsi zbori skupaj zapojejo.  Koledovanje je razdeljeno na otroško in na odraslo koledovanje. Otroci pojejo dopoldan, odrasli popoldan oziroma zvečer. In tudi tu se lahko govori o nesnovni kulturni dediščini, saj so koledniki znani že v preteklosti.

Sodelovanje je pomembno

Kaj vse še počnejo v društvu Hiša!, kaj pri Živih dvoriščih in kaj pri Rajzefibru, kako sodelujejo z Narodnim domom Mariborom, z ZPM Maribor in drugim, je v nadaljevanju pogovora povedal Kmetič. In tudi poudaril, kako pomembno je sodelovanje z različnimi ustanovami. Ni treba, da so vsi vrtičkarji, ki urejajo samo svoj vrtiček, ampak morajo po njegovem sodelovati – tako s kulturnimi ustanovami kot z nevladnimi organizacijami.

Živa dvorišča prinašajo posebne izzive

Pa še o Živih dvoriščih, ki med prazničnim časom postanejo spet drugačna kot čez leto. In od kod je prišel navdih za Živa dvorišča. Zakaj so se lotili, kako so se sporazumeli s stanovalci domov, do katerih se pride ravno skozi ta dvorišča.  In kake izzive imajo pri tem, ko na njihovih dvoriščih ustvarjajo kulturni program.

Celoten pogovor si lahko ogledate na spodnji povezavi

The post VIDEO (INTERVJU): Vid Kmetič iz Rajzefibra: “Zakaj ne bi v Mariboru postavili spomenik Jurčku?” appeared first on Lokalec.si.