[Video] Evtanazija kot orožje kulturnega boja: politični cilji odkrito razkriti

Razprava o možnem referendumu glede uzakonitve t. i. zastrupitve bolnikov (evtanazije) je razgalila globlje ideološke spopade, ki presegajo zgolj vprašanje zdravstvene zakonodaje. Izjava nekdanjega profesorja Igorja Pribca, da bo ta referendum “najpomembnejša ideološka bitka” in da v njem sodelujeta “dve razvojni viziji Slovenije”, je naletela na ostre odzive.

Eden najglasnejših je prišel od Aleša Primca, ki je Pribčevo izjavo komentiral z besedami, da ta priznava dvoje: prvič, da je uzakonitev evtanazije uperjena proti bolnikom, in drugič, da gre za zavesten kulturni boj proti Katoliški cerkvi in drugim verskim skupnostim.

Če pogledamo vsebino Pribčevega nastopa, je jasno, da vprašanje ni zgolj zdravstveno ali pravno, temveč močno politično in ideološko obarvano. Pribac namreč pravi, da bo Katoliška cerkev “vložila vso moč” v nasprotovanje zakonu, ker bi njegova uveljavitev “močno prizadela njen ugled”. S tem pa dejansko razkriva, da je cilj zakona vsaj deloma usmerjen tudi v oslabitev vpliva verskih institucij, ne le v spremembo zdravstvene prakse.

Tovrstne izjave sprožajo resna vprašanja o namenu zakonodaje. Ali gre res za pomoč neozdravljivo bolnim ali pa je to predvsem del širše agende, katere tarča je kulturna in verska identiteta slovenskega prostora?

Eden vodilni ideologov zastrupirve bolnikov @IgorPribac prizna, da je uzakonitev zastrupitve bolnikov ne samo uperjena proti bolnikom, ampak kulturni boj uperjen proti Katoliški Cerkvi @katoliskacerkev in drugim verskim skupnostim. https://t.co/ZqfLH7N7De

— Primc Ales (@ales_primc) August 8, 2025

Sicer pa zakonu ne nasprotuje samo cerkev ampak tudi zdravstvena stroka. Slovenska medicinska akademija poudarja, da zakon ne spoštuje zdravniške avtonomije in zdravniške etike, saj postavlja zdravnike v vlogo pomočnikov pri samomoru, kar je v nasprotju z mednarodnimi etičnimi standardi, kot je Ženevska deklaracija. Namesto tega pozivajo k izboljšanju paliativne oskrbe kot humane alternative. Opozorili so tudi na družbene nevarnosti, saj samomor že predstavlja velik problem v slovenski družbi, in zakon bi lahko povzročil dodatne družbene anomalije.

Zakon je bil pripravljen v medijski tišini in brez soglasja zdravstvene stroke. Večina zdravniških organizacij in strokovnjakov se je do njega negativno opredelila zaradi etičnih pomislekov in pomanjkanja strokovnega dogovora.

Proti zakonu so tudi nekatere politične stranke in civilne iniciative. Najbolj aktivna je Koalicija proti zastrupitvi bolnikov, ki je zbrala več kot 15.000 podpisov za razpis referenduma. Njihov vodja Aleš Primc opozarja, da zakon predstavlja poskus znižanja stroškov zdravstva preko medicinske zastrupitve bolnikov, kar je po njihovem mnenju kršitev ustavne pravice do življenja in moralnih vrednot. Izpostavljajo tudi zgodovinske grozljivosti, kot je evtanazija pod nacisti, ter pozivajo k zaščiti starejših in bolnih pred pritiskom na smrt.

Sara Kovač