Mnenje poznavalca v zadevi “Kučanove prostitutke”: Slovenija se bo težko izognila obsodbi pred ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice je začelo z obravnavo primera Janša proti Sloveniji. Za tolmačenje zadeve smo prosili nekdanjega ustavnega sodnika, vrhovnega sodnika Jana Zobca. Meni, da se bo Slovenija v tem primeru zelo težko izognila obsodbi, a hkrati opozarja na vse večjo nepredvidljivost evropskega pravnega prostora, ki ni več imun na vdor političnih ideologij. 

Včeraj smo izvedeli, da je ESČP strankama, torej predsedniku SDS Janezu Janši in Sloveniji, ponudilo možnost poravnave pred začetkom same presoje primera. Kot opozarja naš sogovornik, gre za pravno-politično potezo sodišča.

“Možnost poravnave, ki jo ponuja Evropsko sodišče za človekove pravice, deluje pravno-politično. Morda bi se radi zadeve znebili brez meritorne odločitve. Primer je nedvomo tak, da ga mora ESČP zagrabiti z obema rokama. Je tako specifičen, tako izostren v nekaterih vprašanjih, vezanih na način komunikacije preko X oz. Twitterja, medijske neuravnoteženosti, izrazite politiziranosti slovenskih medijev in tega, da kot nosilec svobode izražanja nastopa politik, kršena pa naj bi bila svoboda izražanja njemu s strani novinark. Vse to kaže na izostritev nekaterih zelo zanimivih, redko srečanih oz. redko izpolnjenih okoliščin v evropskem prostoru,” pove Zobec.

Predsednik SDS Janez Janša (Foto: Polona Avanzo)

Mediji delujejo kot podaljšek starorežimske politike

Spomnimo, da primer se nanaša na zapis, ki ga je predsednik SDS objavil na družbenem omrežju X kot odziv na pristranski medijski prispevek, ki je bil objavljen na javni RTV. Janšev zapis se je nanašal na novinarko Eugenijo Carl in nekdanjo urednico in novinarko, danes političarko Mojco Šetinc Pašek. Gre za eno od ključnih okoliščin primera. Kot pravi Zobec, je primer specifičen zaradi specifičnosti slovenskega medijskega prostora, v katerem mediji delujejo kot izrazit podaljšek tranzicijske, starorežimske (leve) politike oziroma njenih zakulisij.

Vrhovni sodnik Jan Zobec (Foto: Polona Avanzo)

O Janševem zapisu pravi, da je na naravo našega medijskega prostora opozoril na “sarkastičen način, ki je žaljiv samo formalno, po sami besedi, po sporočilu pa nikakor”.

Kako bo odločilo sodišče?

Zobec predvideva, da je zelo malo možnosti, da ESČP Janševega zapisa ne bo razumelo kot metaforo.

Pri tem pa opozarja, da postaja tudi evropski pravni prostor vse manj predvidljiv in da bi bilo pred 20 leti popolnoma jasno, kakšna bi bila odločitev sodišča. Pojasnjuje, da so v pravo začele vdirati ideologije (migracijska, feministična, LGBT), kar je razvidno tudi iz odločbe slovenskega ustavnega sodišča, ki se je nanašala na dotično zadevo.

“Feministična ideologija nima tu kaj iskati. Ko pa se vključi, in v odločbi ustavnega sodišča se je – zadnji del odločbe je poplava feminističnih argumentov, ki niso pravni argumenti – pa se izkaže, da odločba izgubi na pravni teži,” pravi Zobec in dodaja, da se bo ESČP do tega moralo opredeliti in da se ne bo moglo opredeliti drugače kot v korist tožnika, Janeza Janše.

Ž. K.