Krvni davek čakalnih vrst

Koliko Slovenk in Slovencev vsako leto umre v čakalnih vrstah? Prav ta podatek je želela izvedeti vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, a so ji z ministrstva za zdravje odgovorili, da podatka ne poznajo. Še dobro za vodstvo ministrstva za zdravje, saj bi sicer morali priznati krvni davek njihovih kontraproduktivnih posegov v zdravstvu. 

Čakalne vrste, dolge mesece ali celo leta, spreminjajo ozdravljive bolezni v smrtne obsodbe. Vsak od nas pozna nekoga, ki je umrl prehitro. Ne zaradi neozdravljive bolezni, ampak ker je zdravljenje prejel prepozno.

Zato je vodja poslanske skupine SDS ministrstvu za zdravje zastavila poslansko vprašanje. Ministrstvo za zdravje je odgovorilo, da tovrstnih evidenc ne vodi in da tovrstnih evidenc ne vodi nobena država.

Vir: Ministrstvo za zdravje, X

Kar pa še ne pomeni, da tovrstne evidence oz. raziskave ne obstajajo. Eno izmed takih je opravila kanadska organizacija Second street, na ugotovitvah le-te je slonelo tudi poslansko vprašanje. Ministrstvo za zdravje oporeka ugotovitvam raziskave, saj te ne dokumentirajo vzroka smrti pacienta, ki je bil uvrščen na čakalni seznam. Gre sicer za metodološko pomankljivost. Denimo: pacient, ki je bolehal za rakom, je v času, ko je bil umeščen na čakalno vrsto, lahko umrl tudi zaradi posledic prometne nesreče. Koliko je takšnih primerov, je drugo vprašanje. Domnevamo lahko, da ne prav veliko, zato izsledkov raziskave ne velja zanemariti.

Raziskava Second street je razkrila, da je od leta 2018 pa do konca lanskega leta umrlo kar 74 tisoč Kanadčanov, medtem ko so čakali na zdravljenje. Lani je bilo zabeleženih 15 tisoč tovrstnih primerov, a kot opozarjajo avtorji raziskave, je številka približno dvakrat višja, saj manjkajo podatki iz provinc Quebec, Alberta, Nova Fundlandija, Labrador in Manitoba, poroča National post.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in predsednik vlade Robert Golob (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Potrebna je raziskava umrljivosti v čakalnih vrstah

Če število umrlih v čakalnih vrstah v Kanadi prenesemo neposredno na Slovenijo in pri tem upoštevamo razliko v populaciji, lahko sklepamo, da v Sloveniji v čakalnih vrstah umre tudi po 1500 ljudi ali več. Tega podatka seveda nimamo, zato bi ga morali pridobiti. Predolge čakalne vrste so namreč neposredna posledica slabega upravljanja z zdravstvenim sistemom in načinom zdravstvenega zavarovanja. Slabo upravljanje pa ima neposredne posledice, ki jih lahko merimo v človeških življenjih.

Ministrstvo za zdravje in NIJZ zaenkrat še nista objavila celotnih podatkov o čakalnih vrstah v Sloveniji, objavljena je zgolj ena tretjina. Iz dosegljivih podatkov je sklepati, da se čakalne vrste vztrajno podaljšujejo in s tem posledično tudi davek v življenjih. Glede na podatke, ki so jih pridobili na Financah, je trenutno v Sloveniji 245 tisoč predolgo čakajočih posameznikov, vseh čakajočih pa 1,6 milijona. Več – TUKAJ.

Ž. K.