»Vedno bližje so bili naši borci«

»Vedno bližje so bili naši borci«

Nekaj čez poldne so se oglasile sirene, znanilke letalskih napadov. Toda ljudje, nekoliko navajeni in že siti tolikšnih opozoril, se zanje niso preveč zmenili. Nikdar ni namreč šlo za resnično nevarnost v vasi. Toda tokrat ni bilo tako. Bombna toča se je usula tudi na to naselje in več kot 50 openskih hiš spremenila v prah ter ruševine, pod katerimi je obležalo 42 domačinov. Še več je bilo ranjenih.

Bombardiranje Opčin 20. aprila 1944 je kot desetletni otrok doživel tudi Openc Armando Škerlavaj. Njegovo pripoved o bombardiranju zavezniških letal, katerih namen je sicer bil napasti strateško točko - opensko železniško postajo -, so včeraj predvajali v Kaliču, openski jami v središču vasi (v bližini Društvene gostilne), ki je v obdobju med drugo svetovno vojno služila kot zaklonišče. Dogodek v Kaliču z zvočnimi efekti in glasbo so priredili v sklopu projekta Pot v svobodo, s katerim v teh dneh obeležujejo spomin na bitko za Opčine med 28. aprilom in 3. majem 1945 ter na osvoboditev vasi.

Obiskovalci jame so prisluhnili tudi pričevanju Angele Sosič Matučeve, Openke, ki je v Kaliču preživela dlje časa ravno med potekom zadnje, odločilne bitke. »Slišati je bil močan hrup pušk, bazuk in topov. Vedno bližje so bili naši borci. Ko je te velike bitke bilo konec, smo zapustili jamo Kalič. Kako žalosten je bil pogled na porušeno vas in spomin na naše mrtve brate. Vendar sem se čutila srečno, ko sem na naših oknih prvič zagledala vihrati slovenske zastave,« je bilo osemdeset let kasneje slišati na istem mestu, kjer se je vse to dogajalo.

Večdnevna bitka je v spominu Opencev, ki so jo doživeli, pustila močno sled. Prizorišče je bilo grozovito. V bojih je padlo od 800 do tisoč nemških vojakov, nekateri sicer trdijo, da jih je bilo še več. Ujetnikov je bilo približno 3500, med njimi mnogo ranjenih. Nekateri nemški vojaki so se ustrelili, ko so ugotovili, da se morajo predati jugoslovanski armadi, kar so nekateri v vasi videli na lastne oči. Vojake so eksplozije razmesarile, Openci so nekatera trupla polili z bencinom in jih zažgali. V boju je padlo tudi nekaj domačinov in osvoboditeljev. Obdobja groženj, obešanj, množičnih usmrtitev, bombardiranja pa je bilo le konec.

Nekaj čez poldne so se oglasile sirene, znanilke letalskih napadov. Toda ljudje, nekoliko navajeni in že siti tolikšnih opozoril, se zanje niso preveč zmenili. Nikdar ni namreč šlo za resnično nevarnost v vasi. Toda tokrat ni bilo tako. Bombna toča se je usula tudi na to naselje in več kot 50 openskih hiš spremenila v prah ter ruševine, pod katerimi je obležalo 42 domačinov. Še več je bilo ranjenih.

Bombardiranje Opčin 20. aprila 1944 je kot desetletni otrok doživel tudi Openc Armando Škerlavaj. Njegovo pripoved o bombardiranju zavezniških letal, katerih namen je sicer bil napasti strateško točko - opensko železniško postajo -, so včeraj predvajali v Kaliču, openski jami v središču vasi (v bližini Društvene gostilne), ki je v obdobju med drugo svetovno vojno služila kot zaklonišče. Dogodek v Kaliču z zvočnimi efekti in glasbo so priredili v sklopu projekta Pot v svobodo, s katerim v teh dneh obeležujejo spomin na bitko za Opčine med 28. aprilom in 3. majem 1945 ter na osvoboditev vasi.

Obiskovalci jame so prisluhnili tudi pričevanju Angele Sosič Matučeve, Openke, ki je v Kaliču preživela dlje časa ravno med potekom zadnje, odločilne bitke. »Slišati je bil močan hrup pušk, bazuk in topov. Vedno bližje so bili naši borci. Ko je te velike bitke bilo konec, smo zapustili jamo Kalič. Kako žalosten je bil pogled na porušeno vas in spomin na naše mrtve brate. Vendar sem se čutila srečno, ko sem na naših oknih prvič zagledala vihrati slovenske zastave,« je bilo osemdeset let kasneje slišati na istem mestu, kjer se je vse to dogajalo.

Večdnevna bitka je v spominu Opencev, ki so jo doživeli, pustila močno sled. Prizorišče je bilo grozovito. V bojih je padlo od 800 do tisoč nemških vojakov, nekateri sicer trdijo, da jih je bilo še več. Ujetnikov je bilo približno 3500, med njimi mnogo ranjenih. Nekateri nemški vojaki so se ustrelili, ko so ugotovili, da se morajo predati jugoslovanski armadi, kar so nekateri v vasi videli na lastne oči. Vojake so eksplozije razmesarile, Openci so nekatera trupla polili z bencinom in jih zažgali. V boju je padlo tudi nekaj domačinov in osvoboditeljev. Obdobja groženj, obešanj, množičnih usmrtitev, bombardiranja pa je bilo le konec.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.