Vaš vrt bo eksplodiral od cvetja – a samo, če to naredite še ta mesec

2 days ago 11

ARTICLE AD

SLOVENIJA – Konec zime pomeni za marsikoga le zadnjo priliko za smuko. Za vrtičkarje pa štart pomembne sezone. In da bo poleti vrt kot iz razglednice, je treba zdaj vzeti v roke škarje. Dobesedno.

Z začetkom marca se po slovenskih vrtovih začne pravo vrtnarsko prebujanje. Najprej pogleda sonce, nato pridejo grablje. In potem še škarje. Tiste ostre, natančne, pripravljene za poseg, ki mu pravimo pomladna rez. Brez nje ni pravega cvetenja. Brez nje je pridelek – v najbolšem primeru šibek. V najslabšem pa ga sploh ni.

Ampak. Škarij ne jemljemo v roke kar tako. Obrezovanje ni mehanska vaja. Je znanje, izkušnja, občutek. In napaka pri rezi? Lahko uniči rastlino za več let. “Vsaka rana je potencialna vstopna točka za bolezni, zato moramo rez opraviti natančno in z ostrim orodjem,” opozarja hortikulturistka dr. Tatjana Čufer, ki s svetovanjem na tem področju služi kruh že več kot 20 let (vir: revija Moj Vrt, februar 2024).

Zakaj sploh obrezujemo?

Vprašanje za milijon evrov. In odgovor? Presenetljivo logičen.

Z obrezovanjem:

Spodbudimo cvetenje in plodnost
Odstranimo bolne ali poškodovane dele
Omogočimo boljše prezračevanje
Oblikujemo krošnjo (ali jo vsaj obvladamo)
Podaljšamo življenje rastline

Kdor misli, da gre samo za “lepši videz” – se moti. In to precej. Napaka v rezu lahko pomeni, da rastlina zboli. Ali pa se enostavno ne pobere.

Največje napake: “Saj bom kar malo porezal”

To je tista znana. Malo tukaj, malo tam. Kaj pa lahko gre narobe?

Veliko.

Med najpogostejšimi napakami:

Napačen čas (npr. rez forzicije pred cvetenjem = ni cvetov)
Puščanje čepov (kar vodi v divjo rast)
Čepanje s topim orodjem (poškodbe)
Rez kar v križ in brez pravila (preveč odprta krošnja ali preveč pregosta)

Za pravo rezanje je treba več kot le dobre volje. Orodje naj bo ostro. In čisto. Rez pa gladek in natančen. Vedno pod kotom 45 stopinj, tik nad zdravim brstom.

Katere rastline marca nujno obrezujemo?

Maline: brez obrezovanja, brez malinovca

Maline niso samorasle čeprav se včasih tako vedejo. Večina sort rodi na lanskih poganjkih. Torej: rozge, ki so lani rodile, morajo stran. In to pri tleh. Brez čepov, brez kompromisov.

Pustimo tri najmočnejše nove poganjke – tiste debeline prsta (okoli 10 do 12 mm). Te skrajšamo na 1,5 do 1,7 metra.

Dvakrat rodne sorte imajo svojo logiko. Lahko jih porežemo vse do tal (a le do konca januarja), ali pa poganjke pustimo in jih skrajšamo nad prvim zdravim brstom.

“Če režemo previsoko, bo malinjak pregost. Kar pomeni slabše zračenje in več bolezni,” opozarja agronom Gregor Mohar z Biotehniške fakultete (vir: Svet rastlin, marec 2023).

Ameriške borovnice: počasna, a trmasta lepota

Ne rastejo hitro. Ampak rastejo dolgo. In če jih ne obrezujemo? Rastejo v napačno smer.

Režemo olesenela, razpokana stebla – to so stari, iztrošeni deli. Mlade rastline oblikujemo že v drugem letu. In da: šibke veje stran, močne pustimo.

Vrtnice: klasika z natančnostjo kirurga

Brsti ne smejo biti preveliki. Takrat je že prepozno. Režemo torej zgodaj, a ne prezgodaj (da mraz ne naredi svoje).

Poškodovana, suha, bolna stebla – stran. Režemo 0,5 cm nad zdravim brstom, pod kotom. In vedno navzven.

Okrasne grmovnice: vsak ima svoj čas

Zlato pravilo? Tiste, ki cvetijo zgodaj, obrezujemo po cvetenju. Tiste, ki cvetijo poleti, pa zdaj.

Marca pridejo na vrsto hibiskusi, budleje, češmini. Poleti pa šele forzicija, bezeg, japonska kutina.

“Če forzicijo porežete zdaj, boste letos ostali brez cvetov,” opozarja Vrtnarski priročnik 2024 (Zveza društev za hortikulturo Slovenije).

Krošnjo lahko zmanjšamo za četrtino. Uvele, bolne in v notranjost rastoče veje? Vsekakor stran.

Hortenzije: dvorezni meč

Nekatere cvetijo na letošnjih poganjkih (Hydrangea paniculata) – te lahko režemo zdaj. Druge (Hydrangea macrophylla) cvetijo na lanski rasti – te pustimo pri miru do poletja.

Vmes pa? Pomladitvene rezi, poškodbe, oblikovanje. Vse, kar grm potrebuje, da se ne zlomi pod lastno težo.

Vzpenjavke in sroboti: tukaj se igra šele začne

Glicinija je lahko okras ali nočna mora. Režemo jo tako, da pustimo vodoravne poganjke, navpične skrajšamo. In odstranimo vršiček, če je šlo previsoko.

Sroboti so trije tipi:

tisti, ki cvetijo spomladi (režemo po cvetenju)
tisti, ki cvetijo dvakrat (ne režemo premočno spomladi)
tisti, ki cvetijo jeseni (režemo zdaj, skoraj do tal)

Napačen čas = nobenega cvetenja.

Kaj pa žive meje in trave?

Okrasne trave – porežemo zgodaj, na 10–15 cm. Jesenska rez lahko povzroči gnitje, ker voda zmrzne v odrezanem steblu.

Iglavci (tuja, pacipresa, klek) – režemo konec pomladi, za obliko in zdravje. Poškodovane in bolne veje? Takoj stran.

Obrezovanje ni modna muha

To ni nekaj, kar naredimo, ker so tako rekli v oddaji na televiziji. Je osnovna higiena vrta. Kot umivanje zob.

Kdor razume rastlino, jo zna tudi obrezati. In kdor jo zna obrezati, bo čez nekaj mesecev živel s pogledom na vrt, ki ni samo zelen. Ampak življenje samo.

“Največja usluga, ki jo naredite vrtu spomladi, je premišljena in natančna rez. Narava vam bo poleti vrnila z obrestmi – v obliki bujnega cvetja in sladkih plodov,” pravi dr. Tatjana Čufer (vir: Moj Vrt, februar 2024).

Viri: