Vas morda goljufajo? Takole v 10 sekundah ugotovite, ali je vaš med ponarejen

Med velja za eno najbolj dragocenih darov narave. Je sladilo, zdravilo, konzervans in simbol nečesa čistega – pogosto ga povezujemo z zdravjem, naravo in tradicijo. A prav ta naravna dobrina je danes pod vse večjimi pritiski.

Ponarejanje medu je postalo globalni posel, ki močno vpliva na čebelarstvo, potrošnike in širšo prehransko verigo.

Trg, preplavljen s ponaredki

Po podatkih Evropske komisije iz marca 2023 je skoraj polovica uvoženega medu na evropskem trgu ponarejenega. V večini primerov gre za mešanice poceni sladkornih sirupov iz držav zunaj EU, ki posnemajo videz in teksturo pravega medu. Takšen izdelek ni le prehranska prevara – dolgoročno ogroža tudi obstoj evropskega čebelarstva.

Foto: Trgovske police Vir: Canva

Na trgovskih policah se pod oznako “med” pogosto prodajajo izdelki, ki s pravim medom nimajo skoraj nič skupnega. Njihova cena je nizka, okus je prilagojen množicam, sestava pa pogosto netransparentna. Največ ponaredkov prihaja iz držav, kjer nadzor ni strog, proizvodni postopki pa dopuščajo množično redčenje ali mešanje medu s sirupi iz koruze, riža ali sladkornega trsa.

Zakaj evropska zakonodaja ne ščiti dovolj niti medu niti čebelarjev

Evropska zakonodaja sicer določa, da mora med ostati naraven proizvod brez dodatkov. A brez enotne metode za preverjanje sestave in porekla medu ta določila ostajajo neučinkovita. Različne države uporabljajo različne metode preverjanja, nadzor je pomanjkljiv, laboratoriji pa pogosto niso opremljeni za najzahtevnejše analize. Rezultat: ponarejeni izdelki nemoteno krožijo po evropskem trgu, medtem ko so lokalni čebelarji izrinjeni zaradi cenovne nekonkurenčnosti.

Domači testi: uporabni ali zavajajoči?

Ob soočanju s problemom ponarejanja se vse več potrošnikov zateka k domačim metodam preverjanja pristnosti medu. A mnogi izmed teh »testov« so bolj rezultat spletnih mitov kot znanstveno preverjenih postopkov. Spodaj je pregled najpogostejših domačih metod – skupaj z opozorili, zakaj jih ne gre jemati kot zanesljivih.

Foto: Med Vir: Canva

Kristalizacija
Velja splošno prepričanje, da se pravi med sčasoma strdi, medtem ko ponarejeni ostane tekoč. V osnovi ta trditev drži – večina naravnih medov bo prej ali slej kristalizirala. Vendar hitrost tega procesa močno variira glede na vrsto medu. Med z višjo vsebnostjo fruktoze, kot je akacijev, lahko ostane tekoč tudi več let. Nasprotno pa bo med iz oljne ogrščice kristaliziral zelo hitro. Kristalizacija je torej znak, a ne dokaz.

Test z vodo
Nekateri priporočajo, da med dodamo v kozarec hladne vode in opazujemo, ali se takoj raztopi. Ideja je, da se naravni med raztaplja počasi in ohranja svojo strukturo, medtem ko se ponarejeni razlije. V praksi so rezultati odvisni od številnih dejavnikov – temperature, gostote, vrste medu – zato test ni zanesljiv pokazatelj.

Gorenje z vžigalico ali fosforjem
Ta test je verjetno eden najnevarnejših in najpogosteje napačno razumljenih. Med naj bi, če je pristen, zagorel. V resnici med ni gorljiva snov. Vsebnost vode v njem preprečuje vžig. Gorenje lahko povzroči poškodbe in nikakor ni pokazatelj pristnosti. Uporaba tega testa se odsvetuje iz varnostnih razlogov.

Test z jodom ali kisom
Star test iz časa, ko je bila prisotnost škroba pogosta v ponaredkih. Ideja je, da jod ob stiku s škrobom postane moder, kis pa povzroči penjenje ob prisotnosti nečistoč. Te metode so bile nekoč morda uporabne, danes pa nimajo več realne vrednosti. Industrijski ponaredki so postali bolj sofisticirani, prisotnost škroba je redka, reakcije pa nezanesljive.

Kaj deluje?

Najbolj preprost in zanesljiv način za zaščito pred ponarejenim medom je nakup neposredno pri znanem čebelarju ali v zanesljivi trgovini z jasno označenim poreklom medu. Če je na etiketi napisano, da gre za »mešanico medu iz EU in izven EU«, je velika verjetnost, da izdelek vsebuje tudi uvožene sestavine neznane kakovosti.

Foto: Čebele Vir: Canva

Zakaj je to pomembno?

Ponarejen med ni le vprašanje osebnega okusa ali zavajajoče etikete. Gre za sistemski problem, ki vpliva na lokalne čebelarje, biotsko raznovrstnost in dolgoročno tudi prehransko varnost. Če čebelarji zaradi nelojalne konkurence opustijo svojo dejavnost, s tem izgubljamo ključne opraševalce. Brez opraševanja pa ni sadja, zelenjave in številnih drugih osnovnih živil.

Poleg tega uživanje ponarejenega medu pomeni, da telo ne prejme antioksidantov, encimov, vitaminov in antibakterijskih učinkovin, ki jih vsebuje pravi med. Kar ostane, je sladkor brez hranilne vrednosti.

Kaj lahko naredi potrošnik?

– Kupujte med pri preverjenih, lokalnih čebelarjih.
– Izogibajte se sumljivo poceni izdelkom brez jasnega porekla.
– Preverjajte etikete – nejasne označbe so lahko znak za previdnost.
– Bodite skeptični do domačih “testov”, ki nimajo znanstvene osnove.
– Podpirajte zakonodajo, ki omogoča večjo preglednost trga.

Ponarejen med ni le prehranski ponaredek – je simptom širšega problema. In kot potrošniki imamo pri tem pomembno vlogo. Z znanjem, pozornostjo in odločitvijo za kakovosten izdelek lahko prispevamo k zaščiti okolja, čebel in zdrave hrane. Med je več kot le sladilo. Je simbol zanesljivosti in povezanosti z naravo – dokler ostane resničen.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook, mariborinfo.com

The post Vas morda goljufajo? Takole v 10 sekundah ugotovite, ali je vaš med ponarejen first appeared on NaDlani.si.