V Trstu predstava slovitega Roberta Wilsona o Fernandu Pessoi

V tržaško gledališče Rossetti prihaja najnovejša predstava vizionarskega gledališkega režiserja Roberta Wilsona, ki tematizira življenje in delo portugalskega pesnika Fernanda Pessoe (1888-1935). Predstava Pessoa, Odkar sem jaz, v kateri se Wilson pokloni eni najizvirnejših osebnosti modernizma 20. stoletja, bo na ogled od četrtka do nedelje.

“Predstava, ki spaja govor, gib, glasbo in za Wilsona značilno oblikovanje luči, skuša ujeti bistvo Pessoeve razdrobljene literarne identitete,” so zapisali na italijanskem portalu intrieste. Predstava, ki je tudi del programa EPK, poteka v italijanščini, francoščini, portugalščini in angleščini z italijanskimi nadnapisi.

Mojstra sodobnega gledališča Wilsona sta k sodelovanju povabili Gledališče Pergola iz Firenc in Mestno gledališče iz Pariza. Premiera je bila maja lani v Firencah, novembra so predstavo igrali še v Parizu, kjer je bila razprodana in doživela stoječe ovacije. V Trst prihaja iz Trenta, turnejo bo nadaljevala v Lizboni, rojstnem kraju Pessoe.

“Wilson velja za enega izmed vodilnih režiserjev v sodobnem gledališču. Začel je v zgodnjih 70-tih letih in že takrat ustvaril nekatere antologijske uprizoritve, med katerimi izstopa Einstein na plaži (Einstein on the Beach),” je za STA povedal profesor zgodovine gledališča na AGRFT Aldo Milohnić.

“Več kot 50 let režira v pomembnih gledališčih po vsem svetu in v tem času je ustvaril monumentalen opus, za katerega pogosto uporabljajo oznako ‘gledališče podob’. Wilson je namreč tudi vizualni umetnik, zato za svoje uprizoritve ustvarja že kar znamenite svetlobne horizonte in vizualno izčiščene scenografske pokrajine,” je dodal Milohnić.

Čeprav Wilsonove uprizoritve ne gostujejo prav pogosto v Sloveniji, umetnik slovenskemu občinstvu ni povsem neznan. Leta 2016 je v ljubljanskem Cankarjevem domu gostovalo Narodno gledališče Marina Sorescuja iz Krajove v Romuniji s predstavo Nosorogi Eugena Ionesca v njegovi režiji. Leta 1999 pa je osebno gostoval v Ljubljani, kjer je imel v Cankarjevem domu avtobiografsko predavanje z naslovom 1. Ali ste že bili tukaj? 2. Ne, tukaj sem prvič, na katerem je govoril o ključnih vplivih na svoje režisersko delo v gledališču.

Wilson je predstavo Pessoa, Od kar sem jaz zgradil na delu enigmatičnega portugalskega pesnika, pisatelja, literarnega kritika, prevajalca in založnika Pessoe, ki velja za enega največjih pesnikov, ki so kdajkoli pisali v portugalščini. Bil je plodovit avtor, ki je ustvarjal tako pod svojim imenom kot vrsto drugih imen, ki jih je poimenoval heteronime. Gre za izraz, ki ga je na novo skoval, da bi poimenoval namišljene osebe, literate, ki so med seboj v nekem odnosu in med seboj komunicirajo.

Morda je prav to njegov največji prispevek k svetovni literaturi, saj je pisal kot 70 ali več različnih pisateljev, od katerih je imel vsak svoj edinstven slog, nazor in biografijo. Med njegovimi najbolj znanimi heteronimi so Alberto Caeiro, Ricardo Reis in Alvaro de Campos. S tem pristopom je zabrisal meje med avtorjem in literarnim likom in preizpraševal dojemanje identitete in avtorstva v literaturi.

V predstavi igrajo Maria de Medeiros, Aline Belibi, Rodrigo Ferreira, Klaus Martini, Sofia Menci, Gianfranco Poddighe in Janaina Suaudeau. Wilson je sicer poleg režije poskrbel za scenografijo in oblikovanje luči, moči pa je združil tudi z dvema dolgoletnima sodelavcema, dramaturgom Darrylom Pinckneyjem in kostumografom Jacquesom Reynaudom.

Kot mnogi drugi slavni režiserji tudi Wilson pogosto sodeluje z asistenti režije. Pri Pessoi je bil to Charles Chemin, sicer pa je z Wilsonom pri več kot 50 predstavah kot asistentka režije sodelovala Ann-Christin Rommen. Glede njegove pregovorne strogosti je ob priložnosti povedala, da se Wilson pri delu zelo koncentrira, zato je pomembno, da so vsi okrog njega tiho in osredotočeni, zaradi česar morda nekateri mislijo, da je strog.

Wilson je glede predstave o Pessoi priznal, da ni prav dobro poznal njegovega dela in življenja, ko so ga povabili, da bi režiral predstavo o njem, a ga je začel študirati in razumeti, so njegove besede povzeli na spletni strani gledališča Rossetti. Glede na to, da je bil Pessoa človek mnogoterih osebnosti in da je odraščal v Južni Afriki, kjer je hodil v angleške šole, se je Wilsonu zdelo primerno, “da bi bila predstava koprodukcija z igralci iz različnih držav in okolij ter da bi na odru govorili različne jezike”.