Na dogodku AHK Slovenija o krepitvi sodelovanja kot odgovoru na gospodarske izzive

Evropsko gospodarstvo je nedvomno v zahtevnem obdobju, ki podjetja postavlja pred številne izzive, so ocenili sodelujoči na današnjem dogodku Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija). Strinjali so se, da je pravi odgovor nanje krepitev sodelovanja na vseh ravneh, nikakor pa ne protekcionizem in obračanje hrbta globalizaciji.

Predsednica AHK Slovenija Dagmar von Bohnstein je med izzivi podjetij izpostavila potrebo po prilagajanju podnebnih spremembam, vojno v Ukrajini, naraščajočo kitajsko konkurenco in trgovinsko politiko ZDA. “Podjetja morajo biti v trenutnih razmerah kar precej kreativna,” je dejala na dogodku v Ljubljani.

Izzivi nemškega gospodarstva vplivajo tudi na slovenske dobavitelje, zato je po njenih besedah razumljivo, da se ti sprašujejo, kako velik je lahko ta vpliv.

Po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana je skrajni čas, da evropsko gospodarstvo stopi skupaj in odgovori na izzive. “Trgovinske vojne gospodarstvu in prebivalstvu ne prinašajo ničesar dobrega,” je opozoril.

Pozval je k političnemu zavedanju, da smo Evropejci najmočnejši takrat, ko sodelujemo. “Brez sodelovanja Evropi grozi, da bo zaradi tuje konkurence postala muzej na prostem,” je dejal. Z optimizmom nas lahko po njegovih besedah navdajajo partnerstva, kot je to med Slovenijo in Nemčijo. “S tako trdnim partnerstvom lahko državi premagata vse izzive,” je prepričan.

Izvršni direktor ter vodja oddelka za ekonomijo in zunanjo trgovino v Bavarskem industrijskem združenju vbw Volker Leinweber je poudaril, da statistični podatki potrjujejo, kako pomembno je za slovenska podjetja, da nemško gospodarstvo uspešno premaga težave.

Te so po njegovih besedah dejstvo, pred katerim si nima smisla zatiskati oči. Med največjimi izzivi je izpostavil naraščajočo konkurenco iz tretjih držav, digitalizacijo, demografske spremembe, potrebo po razogljičenju in premik od globalizacije k individualističnim pristopom.

Prepričan je, da je industrija kljub trenutno zahtevnejšemu poslovnemu okolju panoga prihodnosti. “Že če pogledamo samo zeleni prehod kot enega prednostnih področij, vidimo, kako močno je povezan z industrijo,” je dejal. Za bavarsko gospodarstvo je industrija ključna, zato kratko- in srednjeročne napovedi o krčenju njenega obsega upravičeno povzročajo skrbi, je ocenil.

Pozval je k zmanjšanju administrativnih obremenitev ter krepitvi vlaganj v raziskave in razvoj. “Delovna zakonodaja mora biti fleksibilnejša,” je poudaril. Izpostavil je tudi pomen razpršitve izvoza. “V vsakem primeru pa se moramo zavedati, da protekcionistični ukrepi niso rešitev,” je dodal.

Na prevelike administrativne ovire kot težavo celotne Evrope je opozoril tudi direktor podjetja Siliko Andraž Brodnjak. “Spremeniti moramo miselnost, po kateri se pomen postopkov meri po njihovi zapletenosti,” je pozval. Ob naraščajočih globalnih napetostih bi morala Slovenija po njegovem mnenju izkoristiti svojo majhnost in staviti na inovativne nišne izdelke visoke kakovosti.

V nadaljevanju dogodka na Ljubljanskem gradu bo AHK Slovenija podelila nagrado nemškega gospodarstva, ki je letos namenjena prepoznavanju zavezanosti ustvarjanju vključujočega in trajnostno usmerjenega delovnega okolja. Finalisti so farmacevtska družba Bayer, podjetje za trženje zdravil in medicinskih pripomočkov Medis, ponudnik opreme za laboratorije Mikro+Polo ter proizvajalec malih gospodinjskih aparatov BSH Hišni aparati Nazarje.