V Štanjelu nocoj razstava Telesa pokrajin Zorana Mušiča

V Galeriji Lojzeta Spacala na gradu Štanjel bodo nocoj odprli razstavo Zorana Mušiča (1909-2005) z naslovom Telesa pokrajin. Do začetka septembra bo na ogled okrog 30 slik in grafik iz več Mušičevih ciklov s poudarkom na kraški krajini. Gre za prvo od treh večjih razstav, ki jih EPK posveča temu velikemu umetniku druge polovice 20. stoletja.

Preden je Mušič kot otrok z družino zaradi prve svetovne vojne moral zapustiti rodno Bukovico na Goriškem, je bil Kras zanj magična pokrajina. A h Krasu se je vračal vso umetniško pot in pogosto ga je uzrl v podobnih pokrajinah. Zato je umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec – dobra poznavalka Mušičevega opusa, ki je umetnika tudi osebno poznala – vesela, da bo prva razstava prav na Krasu in v galeriji še enega velikega umetnika Krasa Lojzeta Spacala (1907-2000), Mušičevega generacijskega sopotnika.

Predstavljena bodo dela, ki so nastala med letoma 1947 in 1974, prihajajo pa iz različnih muzejev in zbirk, posodili so jih tudi številni zasebni zbiralci. Med njimi so znameniti konjički, dalmatinski motivi, kamnita pokrajina, sienska pokrajina, umbrijska pokrajina, dela z vegetativnimi motivi, nekaj del pa bo tudi iz Mušičevega predvojnega obdobja, torej mariborskega in ljubljanskega, preden se je po vrnitvi iz Dachaua odselil v Benetke.

Del razstave bo že nakazal Mušičevo najbolj znano obdobje – serijo Nismo poslednji, v kateri je tematiziral razčlovečenje v koncentracijskem taborišču. S tem se bo razstava navezala na drugo v nizu Mušičevih razstav – Pokrajine teles, kjer bo to obdobje bolj v ospredju, odprli jo bodo 14. maja v dvorcu Dobrovo v Brdih.

Po besedah kuratorke Nemec naslova razstav – Telesa pokrajin in Pokrajine teles – odražata Mušičevo sintezo motivov krajine in figure v edinstven likovni izraz, ki ga je izstrelil v svetovno orbito. Mušič sam je pogosto govoril o tem, kako so ga griči spominjali na trupla iz taborišča. Umetnostni zgodovinar Nace Šumi pa je v katalogu ob postavitvi stalne zbirke grafik v dvorcu Dobrovo leta 1991 pisal o “presenetljivem izenačenju kupa mrtvih s krajinsko podobo”.

Tretja večja razstava sledi na 20. obletnico Mušičeve smrti 25. maja v Palači Attems-Petzenstein v Gorici, kurirala jo bo Daniela Ferretti. Na ogled bo okrog 100 del iz Mušičeve zapuščine in kot glavna zanimivost Züriška soba. Notranjost te je Mušič na povabilo sester Dornacher oblikoval konec 40. let v njuni vili ob Züriškem jezeru. Kot so povedali v goriškem pokrajinskem muzeju, jo bodo za to priložnost pripeljali iz Švice in jo ponovno sestavili. Razstava bo na ogled do konca oktobra.

Ob teh treh večjih razstavah pa bosta v sklopu EPK v Sloveniji še dve razstavi Mušičevih grafik. Po zaprtju razstav v Štanjelu in na Dobrovem bo na istih lokacijah od sredine septembra do prvih dni januarja 2026 razstavljena donacija več kot 130 grafičnih listov, ki jih je umetnik konec 80. let podaril občini Nova Gorica. Grafike so bile na ogled na dvorcu Dobrovo od leta 1991, ko je stalno razstavo postavil Goriški muzej pod kuratorstvom Nelide Nemec, do začetka obnove dvorca pred nekaj leti.

Mušič je ena od osrednjih figur uradnega dela programa EPK z naslovom Vojna in mir, ki tematizira turbulentna obdobja 20. stoletja, tako prvo kot drugo svetovno vojno, obenem pa usmerja pogled v sobivanje naprej. Del Vojne in miru so med drugim Pot miru, ki priča o prvi svetovni vojni, Mali Jeruzalem o nekdanji judovski skupnosti na Goriškem in Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja (Epic), ki jo bodo odprli v začetku maja.