V Sloveniji obstajajo trije kraji, katerih ime je povezano s snegom

Slovenija skriva številne zanimive jezikovne posebnosti, ki se razkrivajo šele takrat, ko človek pogleda v statistične podatke in zemljevide naselij. Med več kot 6000 naselji se najdejo tri, ki nosijo izjemno slikovito skupno nit. Njihova imena neposredno omenjajo sneg ali vsaj odmevajo njegovo podobo. Govorimo o naseljih Snežatno, Snežeče in Snežnik. Ta drobna skupina krajev razkriva presenetljivo raznolikost Slovenije. Dva od njih ležita v Goriških brdih in imata le nekaj deset prebivalcev, tretje pa je geografski velikan, ki ga mnogi sploh ne poznajo v tej luči.

Snežnik v občini Ilirska Bistrica velja za eno največjih presenečenj slovenskih statističnih pregledov. Na zemljevidu deluje neopazno, a statistika razkrije, da gre za drugo največje naselje v Sloveniji po površini. Presega 95 km², kar je skoraj toliko kot površina majhne občine. Po velikosti zaostaja le za Ljubljano, ki meri 163,825 km². Čeprav v njem živi le 17 ljudi, je površina naselja tako obsežna, da prekaša skoraj vse druge kraje v državi.

Na drugi strani se Snežatno in Snežeče v občini Brda predstavljata kot drobni, a zanimivi naselji z značilnimi goriškimi griči in majhnim številom prebivalcev. Njuna imena zvenijo kot odmev zime, vendar pokrajina daleč od tega. Statistični podatki razkrivajo njihovo razvojno pot, prebivalstveno stabilnost in gostoto, ki je primerna za vinorodno regijo.

Članek združuje pregled treh krajev, ki jih povezuje sneg v imenu, obenem pa prikazuje njihove številke, spremembe in posebnosti. Pri tem ne opisuje lokalnega življenja, temveč temelji na podatkih, ki osvetlijo demografsko in geografsko podobo teh naselij.

Snežnik, februarja

Tri slovenska naselja s “snežnim” imenom

Snežatno – majhno naselje v Goriških brdih

Snežatno leži v občini Brda in je eno tistih naselij, ki ohranja stabilno prebivalstveno sliko. Leta 2025 v njem živi 94 prebivalcev. Statistični podatki razkrivajo premike v zadnjih letih.

Leta 2022 je imelo Snežatno 97 prebivalcev. Število se je v letu 2023 znižalo na 95, enako tudi leta 2024, leto 2025 pa je prineslo novo zmanjšanje na 94. Gre za minimalna nihanja, ki so značilna za manjša naselja v zahodni Sloveniji.

Porazdelitev prebivalcev po spolu v letu 2025 kaže 47 moških in 47 žensk. V preteklih letih so razlike rahlo variirale. Leta 2022 je bilo 48 moških in 49 žensk, leto pozneje 49 moških in 46 žensk, v letu 2024 pa razmerje ostaja 49 proti 46.

Površina Snežatnega je 0,538 km². Ta številka se od leta 2022 do 2025 ni spreminjala. Gostota prebivalstva v letu 2025 znaša 176 prebivalcev na km², enako kot v letih 2023 in 2024, v letu 2022 pa je bila nekoliko višja, 180 prebivalcev na km².

Snežatno je tipičen primer kompaktnega naselja, ki združuje majhno površino in razmeroma gosto poseljenost. V slovenskih merilih spada med manjše, a stabilne kraje, kar ga ločuje od večine naselij v hribovitem delu Goriških brd.

Snežeče – manjše naselje z izrazitimi nihanji v številu prebivalcev

Snežeče je drugo “snežno” naselje v občini Brda. Podatki kažejo opaznejša nihanja v številu prebivalcev v zadnjih štirih letih. Leta 2022 je imelo Snežeče 48 prebivalcev. Leta 2023 se je število povzpelo na 52, leto 2024 je prineslo padec na 51, leto 2025 pa večji upad na 46.

Spolna struktura v letu 2025 prikazuje 25 moških in 21 žensk. Leta 2024 je bilo 27 moških in 24 žensk, leto prej enako razmerje med moškimi, a eno žensko manj. Leta 2022 je bilo število moških in žensk uravnoteženo, 25 proti 23.

Površina Snežečega znaša 0,520 km². Ta številka je nespremenjena od leta 2022. Gostota prebivalstva v letu 2025 znaša 98 prebivalcev na km², kar je enako kot leto prej, leto 2023 je gostota znašala 100 prebivalcev na km², leto 2022 pa 92 prebivalcev na km².

Snežeče je izrazito majhno naselje, ki ga zaznamuje dinamična prebivalstvena slika. Kljub majhni površini je njegovo ime ena zanimivejših jezikovnih posebnosti v Brdih in dobro dopolnjuje Snežatno, saj skupaj tvorita edinstven dvojec krajev z zimsko simboliko.

Snežnik – naselje, ki je po površini pravi slovenski gigant

Snežnik v občini Ilirska Bistrica je posebnost v slovenskem prostoru. Na prvi pogled gre za naselje z izjemno majhnim številom prebivalcev. Leta 2025 jih je 17. Leta 2024 je v njem živelo 18 ljudi, leta 2023 pa 17. Leta 2022 je bil podatek še nižji, 15 prebivalcev.

Spolna struktura naselja Snežnik v letu 2025 prikazuje 10 moških in 7 žensk. Leta 2024 je bilo 11 moških in 7 žensk, leto prej 10 moških in 7 žensk, leta 2022 pa 9 moških in 6 žensk.

Najbolj impresivna številka, ki zadeva Snežnik, je njegova površina. Ta znaša v letu 2025 kar 95,025 km². Enako vrednost je imel tudi v letu 2024, leto 2022 in 2023 pa prikazujeta 95,009 km².

Gre za ogromno območje, ki naselje Snežnik postavlja na drugo mesto med največjimi naselji v Sloveniji. Edino naselje, ki ga presega, je Ljubljana s površino 163,825 km². Za primerjavo, Trenta v občini Bovec ima 92,903 km², Krnica 67,980 km² in Stara Fužina 67,523 km².

Gostota prebivalstva v Snežniku je uradno zapisana kot 0 prebivalcev na km². Razlog je v tem, da je številka zaradi tako velike površine in tako majhnega števila prebivalcev zaokrožena navzdol.

Snežnik je tako statistična posebnost, ki je v slovenskem prostoru skoraj brezbrižno skrita med pogozdene površine in razgiban teren. Njegovo ime pa se umešča v simboliko snega, ki je na tem območju tradicionalno pogost pojav.

Snežnik

Statistika v primerjavi: trije kraji in njihove zanimivosti

Površina treh “snežnih” naselij

Razlike med tremi kraji so izrazite. Snežatno z 0,538 km² in Snežeče z 0,520 km² spadata med drobna briška naselja. Snežnik z 95,025 km² pa prekaša večino slovenskih občin. Razlika med Snežnikom in Snežatnim je skoraj 180-kratna.

Prebivalstvene razlike med kraji

Snežatno ima 94 prebivalcev, Snežeče 46, Snežnik pa 17. Skupno to pomeni, da v treh “snežnih” krajih živi 157 ljudi. To je ena zanimivejših slovenskih posebnosti, saj združuje kraje, ki so po imenu podobni, po strukturi pa popolno nasprotje.

Gostota prebivalstva je pokazatelj raznolikosti

Gostota v Snežatnem znaša 176 prebivalcev na km², v Snežečem 98 prebivalcev na km², Snežnik pa ima gostoto 0 prebivalcev na km². Te številke skupaj prikazujejo razpon od najgostejših briških vzpetin do najbolj razpršenega območja Notranjske.

Simbolika snežnih imen v slovenskem prostoru

Trije slovenski kraji, katerih imena vsebujejo sneg, ponujajo zanimiv vpogled v raznolikost slovenskega zemljišča in demografije. Snežatno in Snežeče predstavljata tipična briška naselja, ki se uvrščata med manjše, a stabilne kraje. Snežnik pa je eden najbolj nenavadnih geografskih pojavov v Sloveniji. Gigantsko naselje s komaj 17 prebivalci je pomemben podatek o tem, kako različno so oblikovana naselja po državi.

Sneg v imenih povezuje tri kraje, številke pa razkrivajo, kako raznoliko je slovensko podeželje. Statistika ne opisuje, kako živijo ljudje v teh krajih, a pokaže prostorske razsežnosti, gostote in posebnosti. Prav ta kombinacija je razlog, da je zgodba o Snežatnem, Snežečem in Snežniku nekaj, kar v slovenskem prostoru zasluži pozornost.

To so slovenska naselja, kjer leta 2025 živi samo en prebivalec

Najstarejši del Slovenije: tu so naselja, kjer je povprečna starost prebivalcev najvišja

Slovenska naselja v številkah: 12 regij, 6.035 naselij in 10.262 ulic s hišnimi številkami

Našli smo slovenska naselja, v katerih nihče več ne živi

Objava V Sloveniji obstajajo trije kraji, katerih ime je povezano s snegom se je pojavila na Vse za moj dan.