Zdravstveni miti, ki jim ljudje še vedno verjamejo in jih je znanost že zdavnaj ovrgla

Sodobni človek prejema informacije iz tisočih virov. Del teh informacij je koristen. Velik del pa je takšnih, ki se razširijo hitreje kot resnica. Posebej na področju zdravja ljudje pogosto naletijo na trditve, ki se slišijo prepričljivo, a nimajo nobene realne podlage. Družbena omrežja, spletni oglasi in poljudni pogovori ustvarijo prostor, v katerem se miti razraščajo. Nastane zmeda, posameznik pa težko loči med dejstvom in napačno predstavo. Zdravje se zato pogosto znajde v rokah nasvetov, ki nimajo povezave z znanostjo.

V preteklosti so se lažne zdravstvene ideje širile počasi. Danes se lahko razširijo v nekaj minutah. Mnogi ljudje verjamejo, da jim določena hrana škoduje, da morajo zaužiti točno določeno količino vode ali da so vsakodnevne navade nevarnejše, kot so v resnici. Znanstvena spoznanja pa kažejo drugačno sliko. Veliko popularnih trditev nima dokazov ali se nanaša na napačno interpretacijo raziskav. V nadaljevanju je predstavljenih sedem najmočnejših zdravstvenih mitov, ki jih je vredno postaviti pod vprašaj. Prav vsak od njih vpliva na to, kako ljudje razmišljajo o hrani, gibanju, spanju ali vsakdanjih navadah.

Glavobol

Miti o spanju in hidraciji

Osem ur spanja ni univerzalni recept

V splošnem prepričanju vlada ideja, da mora odrasla oseba nujno spati osem ur na noč. Znanost potrjuje, da je priporočilo sedem do devet ur povprečna smernica, ne absolutna resnica. Vsak posameznik ima svoj notranji ritem. Nekateri ljudje se najbolje počutijo po sedmih urah spanja. Drugi potrebujejo devet ali celo več. Pomembno je, da se človek zbudi spočit. Občutek spočitosti je zanesljivejši pokazatelj potreb kot številka na uri.

Zanimivo je, da imajo ljudje precej različne spalne vzorce. Nekateri delujejo najbolje v jutranjih urah. Drugi dosežejo mentalni vrh šele pozno zvečer. Ključ je v poslušanju telesa. Če se človek prebuja utrujen, je morda premalo spal. Če občuti težo v telesu po dolgem spanju, ga je morda bilo preveč. Miti o spanju škodujejo, ker ljudi silijo v uniformirane navade, ki ne ustrezajo vsem.

Potreba po dveh litrih vode na dan je mit

Priporočilo o osmih kozarcih vode ali dveh litrih na dan je ena najbolj zakoreninjenih zdravstvenih trditev. Resnica je precej bolj raznolika. Telo vsakomur narekuje drugačne potrebe. Količina tekočine je odvisna od fizične aktivnosti, temperature okolja, telesne mase in prehrane. Nekateri zaužijejo dovolj vode s hrano, saj sadje in zelenjava vsebujeta veliko tekočine. Drugi potrebujejo več, če so fizično aktivni ali živijo v toplejšem okolju.

Najboljši kazalnik hidracije je občutek žeje. Prav tako je dober pokazatelj barva urina. Svetla barva pomeni, da je hidracija ustrezna. Prepričanje, da mora vsak posameznik popiti točno dve litri vode, lahko vodi tudi v pretirano pitje, kar obremeni ledvice in povzroča nelagodje. Telo je dovolj pametno, da sporoči, kdaj potrebuje tekočino.

Miti o hrani, jajcih in sladkorju

Jajca ne povzročajo visokega holesterola

Eden najbolj trdovratnih mitov je povezava med uživanjem jajc in povišanim holesterolom. Pred desetletji so veljala stroga priporočila, da naj posameznik omeji jajca na minimum. Danes znanstveni dokazi kažejo, da jajca skoraj ne vplivajo na raven krvnega holesterola. Večji vpliv imajo genetika, življenjski slog in splošna prehrana. Jajca so hranilna in vsebujejo pomembne vitamine in minerale. Tudi rumenjak, ki je bil dolgo na slabem glasu, je bogat z zaščitnimi hranili.

Ljudje se pogosto odpovejo jajcem iz strahu, da škodijo srcu. Znanstvene raziskave pa potrjujejo, da zmerno uživanje jajc ne poveča tveganja za bolezni srca. Pri mnogih celo izboljša presnovo in občutek sitosti. Zaradi teh novih spoznanj se prehranska priporočila spreminjajo. Danes si lahko privoščimo umešana jajca ali omleto brez občutka slabe vesti.

Naravni sladkor ni bolj zdrav od belega sladkorja

V trgovinah in na spletu se pojavlja vse več izdelkov z oznakami, ki obljubljajo naravno sladkost in bolj zdravo alternativo. Agavin sirup, kokosov sladkor in razni koncentrati sadnih sokov so pogosto predstavljeni kot varnejši. Gre za napačen vtis. Vsi preprosti sladkorji se v telesu razgradijo na enak način. Razlika je le v okusu in teksturi. Telo jih obravnava enako. Količina sladkorja je pomembnejša od vrste.

Edina izjema je sadje. V sadju je sladkor naravno povezan z vlakninami, vitamini in antioksidanti. Zaradi tega ima sadje drugačen učinek na prebavo než kot dodani sladkor. A ideja, da so med, agava ali kokosov sladkor prijazni do telesa, je mit. Pri sladkorju je ključ zmernost.

Miti o razvadah, kavici in domnevnih nevarnostih

Kava ne zavira rasti in ne ogroža zdravja

Strah pred kavo se pojavlja v številnih družinah. Nekateri trdijo, da kava upočasni rast. Drugi se bojijo, da kava škoduje srcu. Znanstvena literatura tega ne potrjuje. Kava ne vpliva na rast. Telesna višina je predvsem odvisna od genetike in prehrane v otroštvu. Pri odraslih osebah kava deluje stimulativno, vendar ne povzroča dolgoročnih zdravstvenih težav. Povzroči lahko kratkotrajno povišanje krvnega tlaka, ki pa se hitro umiri.

Kava ima pravzaprav več blagodejnih učinkov. Deluje antioksidativno in dokazano zmanjšuje tveganje za nekatere kronične bolezni. Te koristi seveda ne odtehtajo pretiranega pitja, saj preveč kofeina vpliva na spanec in povzroča nemir. A umirjena, premišljena skodelica kave je lahko del zdrave rutine.

Mikrovalovne pečice ne povzročajo raka

Mikrovalovna pečica je eden najbolj nerazumljenih gospodinjskih pripomočkov. Ljudje si pogosto predstavljajo, da seva nevarno energijo. V resnici mikrovalovi ne poškodujejo telesa. Gre za obliko elektromagnetnega valovanja, ki ni dovolj močno, da bi spremenilo celično strukturo. Mikrovalovna pečica pošilja valove, ki spodbujajo vibriranje molekul vode v hrani. Hrana se preprosto segreje. Nič več in nič manj.

Vse naprave izdelane po varnostnih standardih imajo ohišje, ki preprečuje uhajanje valov. Tudi če do manjšega uhajanja pride, je količina valovanja nižja od nevarnih mej. Mikrovalovi niso ionizirajoči. To pomeni, da nimajo energije za spremembo DNK. Zato povezava z rakom ni znanstveno utemeljena.

Miti o gibanju in fitnes ciljih

Nočna vadba ne povzroča nespečnosti

Dolga leta so ljudem priporočali, naj se izogibajo vadbi pozno zvečer. Trditev je bila, da vadba dvigne raven adrenalina in preprečuje miren spanec. Danes raziskave kažejo povsem drugo sliko. Nekateri posamezniki po večerni vadbi spijo bolje kot po jutranji. Človeško telo se razlikuje. Določena vadba lahko celo pomaga sprostiti napetosti, ki jih človek nosi skozi dan.

Nekateri se po jutranji vadbi počutijo energične. Drugi šele zvečer najdejo čas za gibanje. Telo ni stroj, ki bi mu bilo vseeno ob kateri uri vadimo. Pomembno je, da se vadba ujema z našim ritmom. Nočna vadba je lahko povsem primerna. Odločitev naj temelji na počutju in ne na mitu, ki ni več podprt z dokazi.

Šest mišic na trebuhu ni prikaz zdravja

Vidni trebušni mišični segmenti so že dolgo simbol telesne pripravljenosti. V resnici pa so bolj povezani z genetiko kot z zdravjem. Nekateri ljudje imajo naravno manj podkožnega maščevja prav na predelu trebuha. Drugi ga imajo več. Vidne mišice na trebuhu niso nujno znak moči ali kondicije. Veliko bolj pomemben je močan jedrni del telesa, ki omogoča pravilno držo in stabilnost.

Pretirano hujšanje, ki naj bi omogočilo vidne mišice, lahko škoduje telesu. Premajhen vnos kalorij oslabi imunost in zmanjša energijo. Mnogi fitnes navdušenci priznajo, da vidni trebušnjaki pogosto zahtevajo režim, ki ni trajnosten. Zdravje in videz nista vedno preprosto povezana.

Sedem mitov, ki jih je vredno pustiti za seboj

Zdravstveni miti imajo eno skupno lastnost. Ustvarjajo pritisk in zmedo. Ljudem vsiljujejo navade, ki niso nujno dobre. Nekateri miti temeljijo na napačni interpretaciji raziskav. Drugi so nastali iz povsem izmišljenih trditev. Ko začnemo gledati nanje z več razuma, se odpre popolnoma nova slika. Telo bolje razumemo. Odločamo se bolj premišljeno. Življenje postane bolj svobodno.

Najpomembnejše spoznanje je, da zdravje ne temelji na mitih, ampak na ravnovesju. Na telesnem gibanju, zdravi prehrani, dobrem spanju in mirnem pristopu. Znanost vsak dan razkriva nova dejstva. Miti pa se običajno ne spremenijo. Še vedno krožijo po spletu. Posameznik pa lahko sprejme odločitev, da jih ne bo več upošteval.

Pet koristi za zdravje, ki jih prinaša sveže iztisnjen korenčkov sok

Spanje na levi strani vpliva na vaše zdravje na načine, ki si verjetno niste mislili

Bodite »dolgočasni« v svojih 40-ih – rutina, ki prinaša zdravje in mir

Hemokromatoza – tihi presežek železa, ki lahko resno ogrozi zdravje

Objava Zdravstveni miti, ki jim ljudje še vedno verjamejo in jih je znanost že zdavnaj ovrgla se je pojavila na Vse za moj dan.