ARTICLE AD
Zmanjševanje količin odpadne hrane v slovenskih gospodinjstvih še vedno predstavlja velik izziv. Poseben poudarek reševanju tega vprašanja dajejo na ministrstvu za okolje, potrošniške in nevladne organizacije pa medtem pristojne pozivajo k pospešenem izvajanju ambicioznejših ukrepov ter usklajenem delovanju vseh deležnikov.
Na globalni ravni se vsako leto izgubi ali pristane med odpadki petina hrane, proizvedene za prehrano ljudi, kar predstavlja milijardo obrokov na dan. Največji del oz. 60 odstotkov odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kažejo podatki svetovnega programa ZN za prehrano.
V razvitih državah odpadna hrana najpogosteje nastaja v domačih kuhinjah – pri pripravi hrane, ki ostane nepojedena, ali njenem nepravilnem shranjevanju v hladilniku.
Tudi Slovenija pri tem ni izjema. Od skupno nekaj manj kot 165.000 ton, kar predstavlja 78 kilogramov na prebivalca, je približno polovica odpadne hrane v 2023 nastala v gospodinjstvih, tretjina v gostinstvu in strežbi hrane, 13 odstotkov v proizvodnji hrane, devet odstotkov pa so je zavrgli v trgovini z živili. Ob tem je zaznati trend naraščanja količin odpadne hrane. V 2023 je nastalo za devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej, rast so zabeležili v večini dejavnosti z izjemo gostinstva.
Medtem ko nastanek določenega dela odpadne hrane (kosti, koščice in jajčne lupine …) težko preprečimo, pa lahko s svojimi dejanji vplivamo predvsem na znižanje količin užitnega dela. Delež užitnega dela v odpadni hrani po oceni statistikov znaša 37 odstotkov oz. 29 kilogramov hrane na prebivalca, ki bi jo še lahko zaužili.
Podatki po navedbah Matjaža Pirca iz Zveze Potrošnikov Slovenije (ZPS) kažejo, da potrošniki še vedno pogosto podcenjujemo razsežnost problema odpadne hrane in da se morda ne zavedamo dovolj vloge, ki jo imamo pri njenem nastajanju in reševanju. Bolj spodbudno sliko so pokazali rezultati raziskave Evropskega sveta za informiranje o hrani (EUFIC) iz 2024, ki kažejo, da se Slovenci razmeroma dobro zavedajo, da je odpadna hrana resen problem. Večina vprašanih je tudi menila, da je vredno zmanjševati količino odpadne hrane, in podprla nadaljnje kampanje ozaveščanja.
Nevladniki s pozivom k spremembi načina oskrbovanja in prehranjevanja s hrano
Da odpadna hrana predstavlja velik okoljski in družbeni problem, je opozorila Gaja Brecelj iz nevladne okoljske organizacije Umanotera. “Med razkrajanjem hrane se sprošča metan, ki je plin z zelo velikim toplogrednim učinkom. Poleg tega z zavrženjem še užitne hrane izgubljamo vire, ki so bili uporabljeni za pridelavo te hrane. Sama pridelava hrane ima negativen vpliv na okolje – če gre recimo za intenzivno kmetijstvo, to v bistvu predstavlja enega ključnih dejavnikov za izgubo biodiverzitete, kakovosti tal in vode,” je poudarila in dodala, da sistem pridelave in potrošnje hrane na svetovni ravni povzroči skoraj tretjino od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov.
Po njenem prepričanju brez sprememb načina oskrbovanja in prehranjevanja ne moremo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb, hkrati pa tudi ne izboljšati zdravja ljudi in zmanjšati s tem povezanih družbenih stroškov. “Potrebujemo učinkovite politike na področju kmetijstva in hrane. V Umanoteri smo oblikovali nabor smernic za trajnostno prehrano – te vsebujejo čim več hrane rastlinskega izvora, lokalne ekološke ter sezonske, sveže in nepredelane hrane, eno izmed ključnih načel podnebju prijaznejšega načina prehranjevanja pa je tudi zmanjševanja nastajanja odpadne hrane,” je izpostavila.
V Umanoteri po njenem tudi ne morejo biti zadovoljni z visokim deležem užitnega dela v odpadni hrani. “Cilj bi moral biti doseči ničelno stopnjo. Čim bližje pridemo temu cilju, bolje je,” je poudarila.
Na ministrstvu nadaljujejo z aktivnostmi izpolnjevanja dnevnikov odpadne hrane v gospodinjstvih
Da bi lažje razumeli, zakaj hrana pristane v smeteh, in v okviru tega oblikovali tudi učinkovite ukrepe za zmanjšanje nastanka nepotrebnih odpadkov, so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP Care4Climate konec lanske jeseni gospodinjstva že tretjič povabili k izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane.
Gospodinjstva so v povprečju pridelala 2,125 kilograma odpadne hrane na teden oz. 0,629 kilograma na člana. V istem obdobju pred tremi leti, ko so aktivnost izvedli prvič, je v gospodinjstvih v povprečju nastalo 2,278 kilogramov odpadne hrane oz. 0,829 kilograma na člana gospodinjstva. Količina odpadne hrane se je torej zmanjšala, manj razveseljiv je podatek o povečanju zavrženih količin užitnega dela hrane. Delež, ki ga je predstavljal užitni del hrane, je zrasel s 34 na 39 odstotkov, so pojasnili.
Med živili, ki so prevladovali v odpadni hrani gospodinjstev, je bilo 37 odstotkov zelenjave, 21 odstotkov sadja, sedem odstotkov mesa in mesnih izdelkov, šest odstotkov sestavljenih živil ter pet odstotkov kruha in pekovskih izdelkov. Medtem ko je konec lanske jeseni največ užitnega dela v odpadni hrani v gospodinjstvih nastalo zaradi prevelike količine pripravljene hrane, pa je bil pred tremi leti glavni razlog v tem, da se je hrana pokvarila.
Aktivnost vodenja kuhinjskih dnevnikov bodo na ministrstvu vnovič zagnali med 23. aprilom in 23. majem. Zbrani podatki in pridobljene izkušnje bodo predstavljali dodaten podatkovni vir v nacionalni metodologiji za merjenje količin odpadne hrane.
Nevladniki za pospešitev izvajanja aktivnosti na področju zmanjševanja odpadne hrane
Na ZPS menijo, da so trenutne strateške usmeritve in aktivnosti vladajoče politike na področju zmanjševanja količin odpadne hrane, ki vključujejo vse od priprave strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane do vključitve obveznega doniranja neprodanih živil v predlog novega zakona o hrani, ki je v javni obravnavi, premiki v pravo smer. Ocenjujejo pa, da bi morali te še okrepiti, saj da so tolikšne količine odpadne hrane nesprejemljive tako z družbenega kot z okoljskega vidika, je bil kritičen Pirc.
Kot je dejal, potrebujemo jasno politično zavezanost cilju “nič odpadne hrane”, usklajeno delovanje vseh deležnikov v prehranski verigi in še bolj konkretne, ambiciozne ukrepe. “Posebno pozornost bo treba nameniti tudi zmanjševanju izgub v proizvodnji hrane. Ob tem je ključno, da ukrepi ne ostajajo zgolj na ravni priporočil, temveč se prevajajo v rešitve, ki potrošnikom olajšajo preudarno ravnanje s hrano. To vključuje jasnejše označevanje rokov uporabnosti, boljšo dostopnost izdelkov pred iztekom roka po znižani ceni, spodbujanje doniranja presežkov ter razvoj orodij in pobud, ki ljudem pomagajo načrtovati, shranjevati in porabiti hrano brez odpadkov,” je prepričan.
Tudi Brecelj opozarja, da bi morali pristojni pohiteti pri izvajanju ukrepov na sistemski ravni. Izpostavila je tudi pomembnost ozaveščenosti na ravni javnih ustanov, kot so šole in vrtci, kjer se ustvarjajo navade, ki se pozneje izražajo tudi v ravnanju gospodinjstev.
Pomembnost naslavljanja najmlajših izpostavljajo tudi na okoljskem ministrstvu, kjer menijo, da je treba otroke že od majhnega navaditi na skrbno ravnanje s hrano.
V preteklih mesecih so tako pod okriljem projekta LIFE IP Care4Climate v sodelovanju z Eko šolo izvedli natečaj za šole Stran pa ne bomo metal’!, v katerem so osnovnošolci iskali načine za zmanjšanje količin odpadne hrane v šoli in doma. V natečaju je sodelovalo 30 šol z več kot 100 različnimi izdelki. “S strani osnovnih šol smo prejeli inovativne in zanimive predloge, zmagovalne bomo predstavili na četrtkovem posvetu ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane,” so napovedali.
Med majhnimi koraki pomembno premišljeno načrtovanje nakupov in obrokov hrane
V nevladnih organizacijah so prepričani, da pri zmanjševanju količin odpadne hrane na ravni gospodinjstev štejejo že majhni koraki. Med ključnimi je načrtovanje obrokov in priprava seznama za trgovino. Ko imamo hrano enkrat doma, pa je dobro upoštevati vrstni red uporabe, da zmrzujemo ostanke in jih kreativno uporabimo za druge obroke ter da razumemo pomen znakov na embalaži oz. najprej uporabimo stvari, ki jim prej poteče rok trajanja.
Na ZPS opozarjajo tudi na pravilnost shranjevanja morebitnih ostankov hrane. “Pazimo tudi, da pri pripravi jedi ne zavržemo užitnih delov živil, kot so deli sadja in zelenjave ali kosti in ostanki mesa, temveč jih uporabimo pri drugih jedeh. Ena najbolj učinkovitih navad je tudi pravočasno zamrzovanje hitro pokvarljivih živil, kot so meso, kruh ali pripravljene jedi, še preden jim poteče rok uporabe. V hladilniku pa poskrbimo za preglednost, tako da živila s krajšim rokom uporabe postavimo na vidno mesto in jih porabimo prednostno,” je navedel Pirc.
K preprečevanju odpadne hrane lahko po njegovih besedah prispevamo že ob obisku trgovine. “Če vemo, da bomo nek izdelek hitro porabili, se lahko sprehodimo do police z izdelki pred iztekom roka in preverimo, če se morda nahaja tam. V restavraciji pa ni popolnoma nič sramotnega, če prosimo, da nam ostanek obroka zavijejo za s seboj,” je dodal.
Svetuje še, da se v trgovino prav tako nikoli ne odpravimo lačni, saj takrat lažje podležemo impulzivnim nakupom. Obenem pa nas hitro premamijo tudi tržne akcije, zaradi katerih posežemo po izdelkih, ki jih sicer ne bi kupili.