Umetnostnozgodovinsko društvo za življenjsko delo nagradilo Andreja Smrekarja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo pri raziskovanju likovne umetnosti na Slovenskem na današnji prireditvi v avditoriju Moderne galerije podelilo Andreju Smrekarju. Podeli so tudi tri priznanja Izidorja Cankarja.

Smrekar je svojo raziskovalno pot začel kot kustos Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer je bil pozneje tudi direktor. Med letoma 1991 in 2005 je bil direktor Narodne galerije v Ljubljani, nato je deloval kot kustos zbirke del na papirju, z Galerijo Božidar Jakac pa ostal še naprej povezan kot svetovalec pri organizaciji mednarodno pomembnih razstav. Je dolgoletni član Slovenskega muzejskega društva, ki mu je med letoma 2003 in 2011 tudi predsedoval, in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, ki mu je predsedoval med letoma 2013 in 2019.

Smrekar je avtor vrste člankov o slovenskih impresionistih in ekspresionistih, številnih razstav in monografskih študij o slovenskih umetnikih 20. stoletja, slovenski zgodnji grafiki in risbi ter delih iz zbirk Narodne galerije. Njegova bibliografija obsega kar 627 enot. Njegovo znanstveno-raziskovalno delo in prispevki obsegajo širok časovni razpon, vse od srednjega veka do moderne umetnosti.

Kot piše v utemeljitvi, je s svojim raziskovalnim delom, strokovno predanostjo in pristopom pomembno pripomogel k razvoju muzealske oziroma galerijske stroke ter k interpretaciji in ohranjanju umetnostne dediščine v Sloveniji, obenem pa je tudi aktivno skrbel za vsestransko promocijo likovne umetnosti in umetnostne zgodovine.

Tina Košak je priznanje Izidorja Cankarja prejela za uredništvo znanstvene monografije Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona. Transformacije, prenosi, reinterpretacije. Kot piše v utemeljitvi, gre za prvo znanstveno monografijo v srednjeevropskem prostoru, ki zapolnjuje vrzeli v raziskovanju plemiškega umetnostnega naročništva po sredini 18. stoletja in usod plemiške dediščine po razpadu Habsburške monarhije. Monografija prinaša številna nova dognanja o pomembnih, a večkrat spregledanih umetnostnih spomenikih in umetninah, njihovih lastnikih, o provenienci posamičnih del, recepciji umetnin in novih namembnostih.

Mija Oter Gorenčič je priznanje prejela za uredništvo znanstvene monografije Medieval Murals. New Perspectives and Research Approaches in uredništvo slovensko-angleške spletne baze Corpus picturarum muralium medii aevi. Monografija prinaša 12 študij priznanih raziskovalcev širšega evropskega prostora. Nastala je kot eden od rezultatov raziskovalnega projekta Transformacije – iz materialnega v virtualno. Digitalni korpus stenskega slikarstva – nove razsežnosti raziskav srednjeveške umetnosti v Sloveniji, katerega drugi večji doprinos je vzpostavitev omenjene spletne baze.

Priznanje Izidorja Cankarja so prejeli tudi urednika publikacije Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 Miha Valant in Beti Žerovc ter avtorice Hana Čeferin, Jera Krečič, Neža Lukančič, Lara Mejač in Ana Obid. E-publikacija obsega več kot 700 strani in je nastala kot plod večletnega raziskovalnega dela. Izid je pospremila razstava z naslovom Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu v Mali galeriji Banke Slovenije.

Nagrado in priznanja Izidorja Cankarja Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo za izjemne dosežke na področju umetnostnozgodovinske znanosti in njenih vej podeljuje od leta 1999.