V Luzernu razstava velikanov moderne umetnosti

V Muzeju umetnosti v švicarskem Luzernu je na ogled razstava Kandinski, Picasso, Miro in drugi ponovno v Luzernu. Gre za rekonstrukcijo razstave iz leta 1935, ki je v tedaj na novo odprtem muzeju združila dela Alberta Giacomettija, Joana Miroja, Sophie Taeuber-Arp, Pabla Picassa, Georgesa Braquea, Alexandra Calderja in drugih.

Medtem ko so v nacionalsocialistični Nemčiji v tistem času umetnost Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja ali denimo Pieta Mondriana označevali za “degenerirano”, so v muzeju v Luzernu leta 1935 v osrčju vse bolj totalitarne Evrope razstavili prav tovrstna dela, piše spletni portal Art Daily.

Razstava, ki so jo naslovili Teza, antiteza, sinteza, še danes velja za “legendarno, neponovljivo in neprekosljivo”. Mnenje muzejske stroke, da razstave iz leta 1935 srednje velika ustanova, kot je Muzej umetnosti v Luzernu, ne bi mogla rekonstruirati zaradi danes visokega ranga umetnin, ki so bile tedaj predstavljene, je izzvalo aktualno ekipo v muzeju. Tako so sedaj pod naslovom Kandinski, Picasso, Miro in drugi ponovno v Luzernu predstavljena dela, ki so bila v muzeju razstavljena tedaj ali so ustrezna alternativa delom, ki iz različnih razlogov niso na voljo za izposojo.

Razstavo so po pisanju spletnega portala pripravljali dobrih pet let. Večina umetnin je nastala v 20. in 30. letih minulega stoletja in so danes v lasti pomembnih svetovnih muzejev ali zasebnih zbirateljev. Za nekaterimi deli se je izgubila sled, nekaj del je bilo uničenih. Težavo je predstavljalo tudi izjemno skromno dokumentarno gradivo. Poleg razstavnega kataloga je namreč v mestnem arhivu v Luzernu ohranjena le skromna mapa z dokumenti, povezanimi z razstavo. So pa v muzeju uspeli za razstavo kljub vsemu pridobiti precej originalnih del, ki so bila na ogled leta 1935.

Razstava, kot piše Art Daily, priča o intelektualnem, političnem in kulturnem dogajanju med svetovnima vojnama. Obenem pomeni kritično samorefleksijo institucije in njene zgodovine.

Razstava iz leta 1935 denimo ni vključevala del umetnikov neevropskega porekla, poleg tega je zapostavila ženske umetnice. Vanjo so bila vključena samo dela Sophie Taeuber Arp, saj so snovalci razstave Paul Hilber, Konrad Farner in Hans Erni odklonili, da bi v razstavo vključili tudi dela Barbare Hepworth. Aktualna razstava zato vključuje večje število njenih del, še piše spletni portal.

Razstava bo na ogled do 2. novembra.