Marca letos je Južna Koreja s precejšnjim pompom začela v tretjem in četrtem razredu uporabljati učbenike z umetno inteligenco, iz katerih so poučevali matematiko, angleščino, informatiko in korejščino. Preizkušali so jih tudi v srednji šoli. Učbeniki so uporabljali velike jezikovne modele, da so učencem nudili prilagojeno vsebino glede na hitrost njihovega napredka in sposobnosti. Sproti so spremljali odziv in potem navodila in vsebine prilagajali. S tem je šla Južna Koreja s hitrimi koraki v prihodnosti, četudi so številni strokovnjaki svarili, da vloga umetne inteligence v izobraževanju ne sme biti prevelika, zlasti v rosnih letih. Uporaba takšnih učbenikov tudi bistveno spremeni vlogo učiteljev, ki iz glavnih podajalcev znanja postanejo bolj menedžerji.
Šolsko leto pozneje bodo naredili velikanski korak nazaj. V minulih mesecih so se vrstile pripombe in pritožbe, ki se nanašale na netočnosti v učbenikih, povečan obseg dela za učitelje in učence ter pomisleke o varovanju zasebnosti. Digitalni učbeniki niso upravičili visokih pričakovanj. Namesto tega so prinesli kopico tehničnih zapletov, z uporabo pa so se lovili tako učitelji kakor učenci. Na koncu so učenci pred zasloni preživeli še več časa kot sicer, kar še poslabšuje že tako problematične trende. Program, za katerega je Južna Koreja namenila pol milijarde evrov, se predčasno končuje.
Uporabo umetne inteligence sicer tehnološki velikani na veliko promovirajo, a v praksi je uvedba težavna, pasti pa mrgoli. Za zdaj raziskave kažejo, da ima uporaba umetne inteligence negativen vpliv na učenje. V praksi so učitelji ugotavljali, da digitalne naprave poslabšujejo pismenost in komunikacijske sposobnosti učencev in dijakov. Projekt je bil izveden prehitro in premalo premišljeno.
[st.slika 75877]