.jpg)
16 hours ago
15
.jpg)
Otova zgodba:
V IMENU LJUDSKE OBLASTI
France je izhajal iz zelo revne družine na Lokvici. Ker je bil premlad, je vojno preživel doma. Šele proti koncu vojne so ga kje porabili za mladinsko propagando. Kmalu se je priženil v belokranjsko hribovsko vas. Ker je bil zelo postaven - skoraj dva metra velik in temu primerno samozavesten, so ga kmalu izvolili v krajevno skupnost.
Tu mu je samozavest še malo zrasla. Počutil se je, kot Bog že s tem, da pripada novi ljudski oblasti. Potem pa so ga nekoč sodelavci po funkciji opozorili, da bi bilo dobro, da si uredi "dvojna leta borca NOB".
Malo se je zamislil , potem pa krenil na Lokvico in obiskal krajevne funkcionarje , da se pogovori. Potreboval je priče.
Moj oče in stric Koščev sta vedela, da ni bil nikoli partizan. Pravzaprav nista niti vedela, kje je bil med vojno. Vseeno pa sta mu šla na roko, prepričana, da se ne bo svet podrl, če dobi "kake groše", saj je bil vedno reven kot "cerkvena miš".
Nazadnje sta sklenila, da pričata, da je ves čas vojne "delal za partizane".
"Saj ne gre iz najinega žepa!" sta dejala. Dala sta izjavo, se podpisala in stvar je bila urejena.
English (US)