V EU dogovor o spremembi koncepta varne tretje države

Koncept varne tretje države omogoča državam članicam EU, da prošnjo za azil zavrnejo, če bi prosilec za azil lahko zanj zaprosil in ga dobil v državi, ki ni članica EU in velja za varno. V skladu z dopolnjenimi pravili bodo članice lahko koncept varne tretje države uveljavile na podlagi treh možnosti, so danes sporočili iz Sveta EU.

Uporabile ga bodo lahko, ko bo med prosilcem za azil in tretjo državo obstajala povezava. Vendar povezava ne bo več obvezno merilo za uporabo koncepta varne tretje države. Tega bodo lahko uporabile tudi, ko bo prosilec pred prihodom v EU potoval skozi tretjo državo ter če bo z varno tretjo državo obstajal sporazum ali dogovor, ki bo zagotavljal, da bo obravnavala prošnjo za azil.

Svet EU in parlament sta se tudi dogovorila, da bosta sledila pristopu Sveta EU, po katerem koncepta varne tretje države ne bo mogoče uveljavljati na podlagi sporazuma ali dogovora, ko bo šlo za zavrnjene prošnje mladoletnikov brez spremstva.

Prosilec, ki se bo pritožil zoper odločbo o nesprejemljivosti prošnje na podlagi koncepta varne tretje države, med pritožbenim postopkom ne bo več imel avtomatične pravice do prebivanja v EU. Še vedno pa bo imel pravico, da sodišče zaprosi za ohranitev te pravice.

Danski minister za priseljevanje in integracijo Rasmus Stoklund je ob tem izpostavil, da je Svetu EU med danskim predsedovanjem uspelo v rekordnem času revidirati koncept varne tretje države, “ki bo državam članicam omogočil, da s temi državami sklenejo sporazume o obravnavanju prošenj za azil zunaj Evrope”.

Poročevalka Evropskega parlamenta Lena Düpont je poudarila, da so s spremembami državam članicam zagotovili fleksibilnost, ki jo potrebujejo za bolj učinkovito uporabo koncepta varne tretje države. “Želimo zagotoviti, da bo zaščita zagotovljena, ko je potrebno, vendar ne avtomatično znotraj EU, če je mogoče varno in učinkovito zaščito zagotoviti drugje,” je dejala, so sporočili iz parlamenta.

Uredba se bo začela uporabljati takrat kot uredba o azilnih postopkih, to je 12. junija 2026. Evropska komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in držav članic. Zato je marca letos predstavila nov predlog.