V deželnem svetu FJK obravnavajo poletni rebalans proračuna

V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine se je danes začela obravnava zakonskega osnutka deželne vlade o poletnem rebalansu proračuna za leto 2025 oz. triletje 2025-2027, ki je spet znaten, saj šteje skoraj 1,2 milijarde (točneje 1.191.000.000) evrov. Dokument bi morali izglasovati predvidoma 24. julija, pri čemer bi morali odobriti tudi porazdelitev ostankov iz postavke zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v višini 110.000 evrov in nekatere pomembne prispevke za Benečijo, kot je bilo pred časom odobreno znotraj deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino.

O dokumentu so v imenu desnosredinske večine poročali Antonio Calligaris (Liga), Markus Maurmair (Bratje Italije, Mauro Di Bert (Lista Fedriga predsednik) in Andrea Cabibbo (Naprej, Italija), za katere je rebalans sad premišljenih izbir in daljnovidnih politik, pri čemer so posebej poudarili naložbe v gospodarstvo, zlasti v rotacijska sklada za podjetja in kmetijstvo, ter za pomoč malim in srednjim podjetjem, dalje naložbe v infrastrukturo, lokalno samoupravo in zaščito okolja ter zlasti krepitev postavk za socialo.

Drugačnega mnenja so v opoziciji, v imenu katere so poročali Andrea Carli (Demokratska stranka), Massimo Moretuzzo (Pakt za avtonomijo) in Furio Honsell (Mešana skupina - Open FJK), ki so med drugim opozorili, kako se je bruto domači proizvod FJK v zadnjih 15 letih zmanjšal in je gospodarska rast dejansko nična. Tudi podatki o demografiji so neusmiljeni, pri čemer ob nizki rodnosti sta problematični privlačnost dežele oz. zmožnost postopne integracije ljudi, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij. Okoli 100.000 občanov oz. 12,4 odstotka deželne populacije tvega, da zdrsne pod prag revščine, desnosredinska večina pa nima strateške vizije o razvoju deželnega ozemlja.

V teku uvodne razprave je govoril tudi predstavnik stranke Slovenska skupnost (SSk), ki sedi v skupini DS, Marko Pisani, ki je med drugim ob zadovoljstvu spričo bogatega rebalansa opozoril na potrebo po pripravi na precej hujšo situacijo, ko bi bilo treba zaradi grožnje s carinami iskati nova tržišča, za preprečitev praznjenja goratih območij pa je predlagal oblikovanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) za Benečijo in Kanalsko dolino in izvedbo čezmejnega projekta Benečija 2023-2028. Drugače upa, da bodo zaključki in predlogi, ki so izšli iz deželnih konferenc o stanju varstva manjšin v FJK našli prostor v deželnem proračunu za prihodnje leto, ob obnavljanju pokrajin pa pričakuje, da bodo v pomoč občinam. Pisani je pri tem spomnil, kako je bila SSk edina stranka, ki je svojčas nasprotovala ukinitvi pokrajin, spomnil pa je tudi na 50-letnico stranke, ki je tudi edina, ki je s svojim imenom in simbolom še vedno prisotna v deželnem svetu, za kar upa, da bo tako tudi v prihodnje.