Urad za integracijo migrantov davkoplačevalce stane ogromno

Letos so se nezakoniti prehodi meje precej zmanjšali, enako velja tudi za prošnje za azil. A po drugi strani lahko tisti, ki pogosto obiskujete večja nakupovalna središča v Ljubljani ali v drugih večjih slovenskih mestih, opazite, da po novem vse več delavcev prihaja iz drugih celin in oddaljenih krajev. Velikokrat velja enako za gostišča, restavracije in nekatere ustanove. Medtem ko nekateri trdijo, da je pač uvažanje poceni delovne sile dobro za posel, se moramo vprašati, ali je to dobro tudi za demografsko prihodnost Slovenije in Evrope. Bo za naslednje generacije Evropejcev uteha, če se bodo nekega dne kot manjšina v svojih domovinah lahko tolažili s tem, da so tisti, ki so jih zamenjali, prišli po zakoniti poti? Velika demografska zamenjava je uničujoča ne glede na to, ali ima blagoslov oblastnikov in zakonodajalcev ali pa poteka nezakonito.

Nezakonite migracije v letošnjem letu

Do konca marca letos je policija obravnavala 3.876 nedovoljenih prestopov slovenske meje. V istem času prejšnje leto je bilo slednjih 9.826. Med prišleki prevladujejo Afganistanci, Maročani in državljani Bangladeša. 72,2 odstotka vseh nezakonitih migrantov ujamejo na območju PU Novo mesto. Letos je 3.291 migrantov izrazilo namero, da bodo podali prošnjo za mednarodno zaščito, prejšnje leto pa 9.401. Po drugi strani je bilo letos obravnavanih 609 tujcev, ki so nedovoljeno prebivali v Sloveniji, lani pa je bilo takšnih primerov v istem obdobju 375. Med njimi prevladujejo Albanci. Slovenija je od tujih varnostnih organov prejela letos 85 in lani v tem času 84 oseb, med njimi je največ Maročanov. Sama je tujim organom izročila v 36 tujcev.

Uvažanje migrantov iz neevropskih držav počasi narašča …

Če so nezakonite migracije upadle, pa se zakonito uvažanje tujcev nadaljuje v istem obsegu kot lansko leto. Velja izpostaviti, da se je v zadnjih letih uvoz migrantov precej povečal. V letu 2023 je bilo denimo Bangladešanom izdanih 310 dovoljenj za začasno prebivanje, leta 2024 618, letos do konca marca pa že 167. Še več je bilo letos uvoženih Filipincev, do zdaj je bilo zanje izdano že 201 začasno dovoljenje, medtem ko jih je bilo lani v celem letu 428, v letu 2023 pa le 82. Za Indijce je bilo do konca marca izdanih kar 728 začasnih dovoljenj. Prejšnje leto je bilo za državljanje indijske podceline izdanih 2.455 takšnih dovoljenj, v letu 2023 pa 1.349. Kitajci so prejeli letos 230 začasnih dovoljenj za prebivanje, lani 838, leto poprej pa 669. Izdanih je bilo tudi 469 začasnih dovoljenj za Nepalce, medtem ko jih je bilo lani 1.019, leta 2023 pa le 285 v celem letu. Za Turke je bilo izdanih letos že 257 tovrstnih dovoljenj, lani v celem letu pa 1.146. Gre le za etnične skupine zunaj Evrope, za katere je bilo izdanih do marca letos več kot sto začasnih dovoljenj za prebivanje. Pregled tovrstnih dovoljenj sicer najbolje pokaže, kako narašča število migrantov v Sloveniji. Največ je še vedno državljanov Bosne in Hercegovine ter Kosova. Letos je bilo za Kosovarje izdanih že 2.846 začasnih dovoljenj, lani v celem letu pa 12.986. Za Bosance pa je bilo izdanih do konca marca letos 8.679 začasnih dovoljenj. Vseh skupaj, začasnih in stalnih dovoljenj za državljane BiH, je zdaj 113.058, za Kosovarje pa 39.581.

Visoki stroški za oskrbo in integracijo migrantov

Po podatkih Urada za oskrbo in integracijo migrantov iz lanskega leta naj bi stala oskrba vsakega azilanta 14,21 evra na dan, kar pomeni nas na leto vsak azilant stane vsaj 5.000 evrov. Tu pa gre le za najbolj osnovne stroške. Če prištejemo še jezikovne in druge integracijske tečaje, je slika precej drugačna. Lani je država sklenila novo pogodbo, po kateri ura tečaja slovenščine stane največ 22,85 evra, sedaj ta stane od 56 do 77 evrov brez DDV. Skupina tečajnikov šteje največ 12 udeležencev, vsak tujec s priznano mednarodno zaščito, ki je z uradom sklenil pogodbo, pa ima pravico do 400-urnega tečaja slovenskega jezika. To pomeni, da lahko stane davkoplačevalce vsak tečajnik tudi do 30.800 evrov, skupina pa kar 369.600 evrov. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je letos sklenil pogodbo za varovanje objektov, ljudi in premoženja v izpostavi Azilnega doma in v nastanitvenem centru v Logatcu, ki za pet mesecev znaša kar 475.086,30 evra ali 95.017 evrov mesečno. Samo za Azilni dom v Logatcu bomo tako davkoplačevalci olajšani za skoraj pol milijona evrov na slabega pol leta. Sicer naj bi po podatkih Erarja stroški omenjenega urada presegali 171 milijonov evrov. Gre le za nekaj primerov stroškov, ki jih vlada namenja za migrante, ki nezakonito prestopajo našo mejo, medtem ko številni Slovenci in Slovenke komaj preživijo iz meseca v mesec.

Andrej Sekulović