Umetniški poklon spominu na taboriščnike

V okviru cikla fotografskih razstav Izvor: Kočevje, ki ga je Pokrajinski muzej Kočevje ob 10. obletnici Likovnega salona Kočevje začel lani, so v Likovnem salonu odprli peto razstavo z naslovom Peglezen in bič, avtorja Klavdija Slubana, priznanega francoskega fotografa slovenskega rodu. Razstava je posvečena mednarodnemu dnevu spomina na holokavst in predstavlja enega najpomembnejših Slubanovih večletnih projektov, ki se poglobljeno ukvarja s spominom na preživele taboriščnike iz italijanskih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars.

V prvem delu odprtja je o razstavi spregovorila Nadja Kovačič, kustodinja Likovnega salona Kočevje, in poudarila, da razstava temelji na Slubanovem večletnem raziskovalnem in umetniškem delu.

Preživeli iz Starega in Novega Kota

Fotograf je intervjuval preživele taboriščnike ter njihove bližnje in daljne sorodnike iz Starega in Novega Kota, hkrati pa ustvarjal njihove portrete. Pretresljive osebne zgodbe so ga spodbudile, da je sam prehodil pot iz Gonarsa do Binkla, to je območje Novega in Starega Kota v Občini Loški Potok, po kateri so bili nekoč gnani taboriščniki. Ob tem so nastale tudi fotografije iz spominskega parka v Gonarsu ter podobe same poti.

Kot je poudarila Kovačičeva, gre za edinstven umetniški projekt, vsaj v slovenskem prostoru, saj se na tako celosten in poglobljen način ukvarja s temo koncentracijskih taborišč. Peglezen (likalnik) predstavlja simbol preživetja in življenja, bič pa simbol trpljenja, kaznovanja in smrti. Razstava obenem opozarja tudi na italijansko zanikanje fašizma – že sama podoba prostora nekdanjega taborišča, kjer danes skoraj ni vidnih sledi, priča o problematičnem odnosu do zgodovine.

Pretresljive zgodbe

Sluban je poudaril, da so mu razstave v domačem okolju najlepše in najpomembnejše, saj se jih udeleži veliko njegovih sorodnikov in znancev. Takšnega občutka povezanosti, kot ga doživi doma, po njegovih besedah ne doživi nikjer drugje po svetu.

O samem projektu je povedal, da je preživele iz Raba in Gonarsa fotografiral, poslušal njihove pripovedi in jih tudi snemal. Zgodbe so bile tako pretresljive, da se je projekt razvijal precej dlje, kot je sprva pričakoval. Ob tem se je zahvalil Nadji Kovačič za podporo in sodelovanje pri nastajanju razstave.

»Spomin na taborišča in trpljenje ljudi mora ostati živ. Priča smo poskusom potiskanja teh tem v pozabo, zlasti v italijanskem zgodovinskem prostoru, kjer je nekdanje taborišče v Gonarsu danes zapuščeno in brez jasnega obeležja. Prav zato se je treba proti pozabi boriti tudi z umetnostjo,« je prepričan Sluban.

Njegova želja je, da bi razstava Peglezen in bič gostovala tudi v Italiji. Čeprav danes živi med Ljubljano in Parizom, zanj Kočevje ostaja pomembno izhodišče in simbolno središče njegovega ustvarjalnega spomina. Pravzaprav pa je še tesneje povezan z Livoldom. »Livold je kraj, ki me veže. To je moje glavno mesto,« je dejal. Na ta kraj ga vežejo otroška leta, ki jih je preživel pri teti, čeprav je bil rojen v Parizu.

Junija razstava desetih

Umetnik bo celoten cikel svojih del podaril zbirki Likovnega salona Kočevje. S tem potrjuje svojo pripadnost kraju in tesno sodelovanje s Pokrajinskim muzejem oziroma Likovnim salonom Kočevje.

Nadja Kovačič je še povedala, da se cikel razstav Izvor: Kočevje, posvečen fotografom, rojenim v Kočevju, ki so postali prepoznavni zunaj meja domovine, nadaljuje do junija. Za Klavdijem Slubanom bosta razstavljala še Željko Stevanič in Gregor Gregorič, cikel pa se bo zaključil s skupinsko razstavo Fotografija desetih.

(mgć)